| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prva oskrba pacienta ob akutnem koronarnem sindromu
Tanja Kociper, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Akutni koronarni sindrom je glavni vzrok umiranja pacientov z koronarno boleznijo srca. Nastane zaradi nenadnega neravnovesja med porabo in dotokom kisika v srčno mišico. Skupna značilnost pacientov z akutnim koronarnim sindromom je ishemična srčna bolečina. Namen. Namen diplomskega dela v teoretičnem delu je predstaviti akutni koronarni sindrom in strokovno prvo oskrbo s strani zdravstvenega osebja. Želeli smo ugotoviti osveščenosti ljudi o ukrepanju v primeru akutnega miokardnega infarkta in mnenje laičnega prebivalstva o pomenu prve pomoči in izobraževanja s tega področja. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno in analitično metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Ob pregledu strokovne domače in tuje literature smo opisali akutni koronarni sindrom. Rezultati. 90 % anketirancev je izbrala bolečino v prsih kot glavni simptom prepoznave akutnega miokardnega infarkta. Precej anketirancev (68 %) bi znalo tudi pravilno nuditi prvo pomoč. Vsi anketiranci menijo, da bi bilo dobro, da bi imeli dodatna usposabljanja s tega področja. Sklep. Prepoznavanje ishemične bolečine s strani laične javnosti je zelo pomembno. Tako bistveno izboljšajo možnost preživetja posameznika ob pojavu akutnega miokardnega infarkta. Ob pojavu nenadne srčne smrti pa nemudoma izvedejo temeljne postopke oživljanja.
Ključne besede: pacient, bolečina, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, prva oskrba
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1169; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (716,63 KB)

2.
Organizacija vojaške zdravstvene službe v Slovenski vojski
Maja Dobovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ustrezna organizacija in usposobljenost vojaške zdravstvene enote je bistvenega pomena za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Vojaško zdravstvo ima specifično in edinstveno strukturo, saj se zdravstvena oskrba v vojnih razmerah izvaja pod tež-kimi pogoji. Zdravstveno nego izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci, ki delujejo v skladu s predpisi. Zdravstveni kader v Slovenski vojski je usposobljen za opravlja-nje svojega dela, istočasno pa upošteva standarde Nata. Zdravstveni delavci v Slo-venski vojski uporabljajo strokovni dokument Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski, v katerem so opisane poklicne kom-petence, ki so specifične za vojaško zdravstvo ter zagotavljajo ustrezno zdravstve-no nego in oskrbo v času izrednih in vojnih razmer. Zaradi posebnih okoliščin, ki so prisotne v času vojne, imajo določeni vojaški zdravstveni kadri posebne razšir-jene kompetence, ki jih uporabljajo le v vojnih in izrednih razmerah. V mirnodob-nih razmerah je zdravstveni kader Slovenske vojske usmerjen v primarni in sekun-darni nivo zdravstvene nege. Celotna zdravstvena oskrba v Slovenski vojski je skla-dno z doktrino Nata organizirana skozi štiri ravni, ki opredeljujejo smernice in usmeritve za zdravstveno nego enot ter predstavljajo zmožnost nivoja zdravstvene oskrbe, ki nam pove, kaj lahko nudi zdravstvena oskrba. Drugi nivo zdravstvene oskrbe predstavlja mobilna vojaška bolnišnica ROLE 2 LM MTF, ki zagotavlja pre-mostljivo zmogljivost. Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske je s svojim zna-njem, izkušnjami, organizacijo in načinom dela usposobljena, da uspešno zagotovi zdravstveno oskrbo na bojiščih in v izrednih razmerah.
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, zdravstvena služba, vojaška zdravstvena služba, zdravstvena oskrba, prva pomoč, triaža, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 1003; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (877,00 KB)

3.
Obravnava starostnika s hipertenzijo v urgentni ambulanti
Jerneja Matičko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Danes se vse več ljudi z nenadno povišanim krvnim tlakom po pomoč zateče v urgentno ambulanto, kjer so deležni zdravstvene obravnave. Gre za pogosto obolenje pri starejših ljudeh, ki so tudi ciljna skupina naše raziskave. Zdravstvena obravnava je odvisna predvsem od dejavnikov tveganja, ki so vodili do nastanka hipertenzije in tudi od kakovostne zdravstvene obravnave pacientov. Metoda: V diplomski nalogi smo se pri teoretičnem delu posluževali deskriptivne metode dela. V drugem delu smo izvedli raziskavo, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Opravili smo retrospektivno raziskavo, saj smo pregledali ambulantne kartone pacientov, ki so bili obravnavani v urgentni ambulanti zaradi arterijske hipertenzije v zadnjih petih letih. Rezultati: Število pacientov z arterijsko hipertenzijo se iz leta v leto povečuje. Večinoma gre za »standardne« nenujne paciente, slaba polovica je zdravniško pomoč potrebovala nujno oziroma zelo nujno, kar smo ugotovili na podlagi določene triažne kategorije pacientov. Kot glavni vzrok prihoda v urgentno ambulanto so pacienti najpogosteje navajali slabo počutje in različne bolečine, predvsem v prsnem košu. Prevladovale so ženske. Pacientom so zdravstveni delavci pomagali s predpisano medikamentozno terapijo, preiskavami ali hospitalizacijo. Diskusija: Raziskava nam je prikazala obravnavo starostnikov s hipertenzijo, ki je nam zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente, katerih simptomi opozarjajo na arterijsko hipertenzijo, hitro prepoznamo in pravilno ukrepamo za dobrobit njihovega zdravja. Takšnih pacientov je v urgentnih ambulantah tako v Sloveniji kot po svetu vedno več.
Ključne besede: povišan krvni tlak, zdravljenje, zdravstvena oskrba, prva pomoč, medicinska sestra, staranje.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 262; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici