1. Uporaba biometrije na pametnih telefonih med študenti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnže Lajlar, 2024, diplomsko delo Opis: Izraz biometrija izvira iz starogrške besede bios, ki pomeni življenje, in besede metric, ki pomeni meritev. Biometrija je veda, ki se ukvarja s prepoznavo ljudi in njihovih telesnih, fizioloških in tudi vedenjskih značilnosti. Z biometrijo je možno prepoznati posameznika na podlagi prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, DNK in načina drže. Biometrija je tehnologija, s katero preverjamo identiteto posameznikov na podlagi njihovih fizičnih lastnosti. Ta v primerjavi s starejšimi modeli varnostnega mehanizma, ki so uporabljali PIN in gesla, uporablja naprednejši varnostni mehanizem, ki temelji na prepoznavanju individualne značilnosti osebe. V sklopu diplomskega dela je bila opravljena raziskava o uporabi biometrije na pametnih telefonih med študenti. V njej je sodelovalo 124 študentov. Iz rezultatov ankete je bilo ugotovljeno, da večina študentov uporablja biometrijo na svojih pametnih telefonih, zavedajo se, kako se zavarovati pred različnimi napadi na biometrične podatke, in da večina anketiranih zaupa varnosti biometričnih funkcij in v njihovo delovanje. Opaziti je še, da se od 40 do 50 % anketiranih študentov ne strinja z implementacijo biometričnih funkcij v druge sfere študentskega življenja in z njihovo uporabo na fakultetah. Ugotovljeno je tudi, da večina študentov pozna dve vrsti uporabe biometrije na pametnih telefonih. Izmed njih sta najpogostejša prstni odtis in prepoznava obraza.
Ključne besede: biometrija, avtentikacija, prstni odtisi, prepoznava obraza, varovanje podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko deloSabina Kresevič, 2023, magistrsko delo Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca.
Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatja Šmit, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice.
Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice.
Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2004; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,57 MB) |
8. |
9. Uporaba biometrije v pametnih mobilnih telefonih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostNiki Tomović, 2014, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisano biometrično overjanje na osnovi prstnega odtisa, ki se uporablja kot tehnični varnostni mehanizem v pametnih mobilnih telefonih. Razloženo je njegovo delovanje in praktična uporaba v pametnih mobilnih telefonih, ki so trenutno na voljo na slovenskem trgu in hkrati omogočajo možnost biometričnega overjanja.
Pametni mobilni telefoni nam danes omogočajo, da na njih shranjujemo in prenašamo tudi večje količine manj ali pa bolj občutljivih digitalnih podatkov, katerih zloraba bi morebiti lahko popolnoma spremenila naše življenje. Prav zaradi tega se je pojavila želja po informacijski varnosti in zavarovanju teh podatkov, da ne bi prišlo do raznoraznih nedovoljenih vstopov in posegov v naše pametne mobilne telefone. Na področju varovanja podatkov je k temu veliko prispeval hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, saj se je razvila biometrična tehnologija, ki je varovalka pred grožnjami zoper informacijsko varnost v pametnih mobilnih telefonih. Biometrična tehnologija v mobilnem svetu predstavlja novejši varnostni element, kajti omogoča prepoznavanje posameznika na podlagi edinstvenih človeških lastnosti, kot je prstni odtis. Biometrične lastnosti človeka nudijo precej zanesljivo identifikacijo, saj se prstni odtisi posameznikov skozi življenje ne spreminjajo. Biometrija je iz tega razloga postala ena izmed boljših in preprostejših načinov za zagotavljanje učinkovite varnosti ljudi in njihovih podatkov.
Raziskovalni del diplomskega dela predstavlja raziskava in statistična analiza, s katero smo ugotavljali, kako imajo uporabniki pametnih mobilnih telefonov zaščitene svoje naprave ter koliko poznajo in uporabljajo biometrijo v pametnih mobilnih telefonih.
Ključne besede: biometrija, biometrični podatki, prstni odtisi, mobilni telefoni, pametni telefoni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 3340; Prenosov: 495
Celotno besedilo (6,16 MB) |
10. Izzivanje prstnih sledi na steklenih predmetih, najdenih v vodi : diplomsko deloAndrej Lavtižar, 2010, diplomsko delo Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstni odtisi, sledi, papilarne linije
Objavljeno v DKUM: 23.08.2010; Ogledov: 2579; Prenosov: 334
Celotno besedilo (1,58 MB) |
