| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko delo
Sabina Kresevič, 2023, magistrsko delo

Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca.
Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 200; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Kus, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (280,47 KB)

3.
Vpliv dejavnikov na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Patricija Tome, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se strokovnjaki za preiskovanje papilarnih linij vsakodnevno srečujejo s prstnimi sledmi najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa zahteva, da strokovnjaki na podlagi ujemanja morfoloških značilnosti presodijo ali imata obravnavana prstna sled in prstni odtis enak izvor. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa je kompleksna naloga, na katero vplivajo tudi številni dejavniki. Prstne sledi najdene na kraju kaznivega dejanja so pogosto nerazločne, predstavljajo le del blazinice prsta ali pa se prekrivajo z drugimi prstnimi sledmi. Naloga preiskovalcev na kraju kaznivega dejanja je poiskati, izzvati ter zavarovati prstne sledi. Ti postopki pa so eni izmed ključnih dejavnikov, ki prstno sled lahko poškodujejo s čimer je proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa otežen. Izvor prstne sledi vedno potrdi usposobljen daktiloskop, potrebno pa je zagotoviti, da daktiloskop pri svojem delu ni subjektiven in izvor prstne sledi potrdi le na podlagi objektivnih spoznanj. Potrebna je natančna analiza prstne sledi ter natančna primerjava prstne sledi s prstnim odtisom. Naštete dejavnike se lahko omeji s pomočjo uporabe metode ACE-V ter sistema GYRO, ki strokovnjakom omogočata proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa narediti transparenten in sistematičen. V diplomski nalogi smo na začetku opisali razliko med prstno sledjo in prstnim odtisom, saj je razumevanje le tega ključno za slednje nadaljnjemu besedilu. Opredelili smo osnovne postopke primerjav prstne sledi in prstnega odtisa, ter spoznali, da se za potrditev izvora prstne sledi še danes uporablja potrditev skladnih morfoloških značilnosti na prstni sledi in prstnem odtisu. Dejavnike, ki vplivajo na proces primerjave smo poskušali omejiti z uporabo metode ACE-V ter sistema GYRO in poskušali razložiti, zakaj je njuna uporaba relevantnega pomena pri potrditvi izvora prstne sledi. Na koncu ponudimo smernice za nadaljnjo raziskovanje dejavnikov, ki neposredno vplivajo na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa.
Ključne besede: diplomske naloge, prstna sled, prstni odtis, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, primerjava prstne sledi in prstnega odtisa
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 2531; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Obstojnost in kakovost prstnih sledi na lepilnih trakovih pri ekstremno nizki temperaturi, povzročeni s tekočim dušikom
Andrej Gerjevič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prstne sledi so na lepilnih trakovih pogosto tudi na njihovi lepljivi strani, zato je za njihovo obdelavo treba lepilni trak najprej uspešno odstraniti s podlage. To lahko storimo s preprostim fizičnim odstranjevanjem traku, ki pa je enkrat bolj in drugič manj uspešen. Lepilne trakove je možno odstraniti tudi z uporabo tekočega dušika. Ker so prstne sledi precej občutljive na zunanje dejavnike, se poraja vprašanje, ali lahko ekstremno nizka temperatura tekočega dušika, ki znaša −195,8 °C, vpliva na prstne sledi. Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje o primernosti tekočega dušika kot sredstva za odstranjevanje lepilnih trakov ter kakšen vpliv ima tako nizka temperatura na obstojnost in kakovost prstnih sledi. Metode: Glede tega smo opravili empirično raziskavo, v kateri smo primerjali rezultate izzivanja prstnih sledi na lepilnih trakovih, ki smo jih s podlage odstranili ročno in z uporabo tekočega dušika. Raziskavo smo opravili na 80 vzorcih in na skupno 240 prstnih sledeh. Za izzivanje prstnih sledi smo uporabili Sticky-side prašek, kakovost izzvanih prstnih sledi pa smo merili s številom dobro vidnih in definiranih morfoloških značilnostih, za kar smo uporabili računalniški sistem AFIS. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je tekoči dušik primerno sredstvo za odstranjevanje lepilnih trakov in da kljub ekstremno nizki temperaturi ne vpliva na obstojnost in kakovost izzvanih sledi. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave so povsem laboratorijski pogoji, vendar rezultati kažejo, da so uporabljene metode uporabne v praksi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prispevek, ki v Sloveniji prvi empirično preučuje vpliv tekočega dušika na prstne sledi in je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s področjem daktiloskopije in forenzike.
Ključne besede: prstne sledi, lepilni trakovi, tekoči dušik, sticky-side prašek, kriminalistična tehnika
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 740; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katja Šmit, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice. Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice. Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1786; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Prstne sledi na predmetih najdenih v vodi
Matej Trapečar, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dokazi, stoječa voda, prstne sledi, kontaktne površine, izzivanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1183; Prenosov: 59
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Uporabnost praška kurkume pri izzivanju prstnih sledi
Matej Trapečar, Goranka Beguš, Špela Malovrh, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dokazi, prstne sledi, izzivanje, kurkuma, cianoakrilat
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1164; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Anderlič, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 2364; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 1.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici