| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Anderlič, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 09.10.2012; Ogledov: 1616; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi
Katja Šmit, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice. Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice. Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 817; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
Uporabnost praška kurkume pri izzivanju prstnih sledi
Matej Trapečar, Goranka Beguš, Špela Malovrh, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dokazi, prstne sledi, izzivanje, kurkuma, cianoakrilat
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 462; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Prstne sledi na predmetih najdenih v vodi
Matej Trapečar, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dokazi, stoječa voda, prstne sledi, kontaktne površine, izzivanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 532; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Obstojnost in kakovost prstnih sledi na lepilnih trakovih pri ekstremno nizki temperaturi, povzročeni s tekočim dušikom
Andrej Gerjevič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prstne sledi so na lepilnih trakovih pogosto tudi na njihovi lepljivi strani, zato je za njihovo obdelavo treba lepilni trak najprej uspešno odstraniti s podlage. To lahko storimo s preprostim fizičnim odstranjevanjem traku, ki pa je enkrat bolj in drugič manj uspešen. Lepilne trakove je možno odstraniti tudi z uporabo tekočega dušika. Ker so prstne sledi precej občutljive na zunanje dejavnike, se poraja vprašanje, ali lahko ekstremno nizka temperatura tekočega dušika, ki znaša −195,8 °C, vpliva na prstne sledi. Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje o primernosti tekočega dušika kot sredstva za odstranjevanje lepilnih trakov ter kakšen vpliv ima tako nizka temperatura na obstojnost in kakovost prstnih sledi. Metode: Glede tega smo opravili empirično raziskavo, v kateri smo primerjali rezultate izzivanja prstnih sledi na lepilnih trakovih, ki smo jih s podlage odstranili ročno in z uporabo tekočega dušika. Raziskavo smo opravili na 80 vzorcih in na skupno 240 prstnih sledeh. Za izzivanje prstnih sledi smo uporabili Sticky-side prašek, kakovost izzvanih prstnih sledi pa smo merili s številom dobro vidnih in definiranih morfoloških značilnostih, za kar smo uporabili računalniški sistem AFIS. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je tekoči dušik primerno sredstvo za odstranjevanje lepilnih trakov in da kljub ekstremno nizki temperaturi ne vpliva na obstojnost in kakovost izzvanih sledi. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave so povsem laboratorijski pogoji, vendar rezultati kažejo, da so uporabljene metode uporabne v praksi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prispevek, ki v Sloveniji prvi empirično preučuje vpliv tekočega dušika na prstne sledi in je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s področjem daktiloskopije in forenzike.
Ključne besede: prstne sledi, lepilni trakovi, tekoči dušik, sticky-side prašek, kriminalistična tehnika
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 24; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici