| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Spoznajmo prsti okoli nas
Ana Vovk Korže, 2006, strokovni članek

Opis: Že v preteklosti so se ljudje zanimali za lastnosti prsti, da so lahko sklepali o pridelku. Danes je poznavanje prsti precej poenostavljeno, saj za to obstajajo številni pripomočki in načini. V prispevku so obravnavani splošni načini prepoznavanja prsti.
Ključne besede: pedogeografija, terensko delo, tipi prsti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 810; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

12.
13.
14.
Vpliv značilnosti prsti na razširjenost biokmetijskih zemljišč v Prekmurju
Ana Vovk Korže, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Prekmurje spada med najbolj kmetijske predele Slovenije. Ob reki Muri prevladujejo distrične rjave in obrečne prsti, na njih intenzivno pridelujejo kmetijske pridelke. Biokmetijska zemljišča so na distrični rjavi prsti, distričnem srednje močnem mineralnem hipogleju, psevdogleju ter na obrečni distrični prsti. Analiza prsti in ankete so pakazale, da so intenzivna zemljišča na boljših prsteh kot biokmetijska zemljišča
Ključne besede: pedogeografija, Prekmurje, prsti, tipi prsti, biokmetijstvo, intenzivno kmetijstvo
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1137; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

15.
UPORABA PRSTNIH LUTK V VRTCU
Monika Plohl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Uporaba prstnih lutk v vrtcu je predstavljen projekt Prstne lutke v vrtcu v skupini, kjer so otroci stari od 3 do 4 leta. V teoretičnem delu je na podlagi strokovne literature opisana igra, ki je temeljna dejavnost v vrtcu. Podrobno sta opisani simbolna in dramska igra, ki vključujeta lutke. Opredeljen je pojem lutke in opisan vpliv lutke na otrokov razvoj. V nadaljevanju so predstavljeni načini uporabe lutke v vrtcu. Med različnimi tehnikami lutk, ki jih poznamo, smo podrobneje opisali prstne lutke, ki so osrednja tema naše diplomske naloge. V nadaljevanju smo predstavili prstne igre in igre s prsti s primeri za izvedbo teh znanih slovenskih iger. V praktičnem delo pa je bil namen, da se otroci seznanijo s prstnimi lutkami, z izdelavo le-teh in njihovo uporabo. V začetku smo se osredotočili na igre s prsti in prstne igre, ki so osnova za izvedbo predstav s prstnimi lutkami. Otroke smo seznanili z znanimi slovenskimi igrami s prsti in prstnimi igrami. Sledilo je spoznavanje prstne lutke. S pomočjo prstne lutke smo spoznali zgodbo, ki je postala vodilo za izvedbo predstave s prstnimi lutkami. Iz različnih materialov smo izdelali tri različne prstne lutke. Na koncu smo s pomočjo izdelanih lutk izvedli kratko lutkovno predstavo, kjer so se otroci vživeli v svoje vloge in se poizkusili v vlogi lutkarja.
Ključne besede: Igra, lutke, vpliv lutk na otroka, različni načini uporabe lutk v vrtcu, prstne lutke, prstne igre, igre s prsti, projektno delo v vrtcu.
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1599; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

16.
ZNAČILNOSTI VRTNIH PRSTI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE
Katja Ožek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti vrtnih prsti na izbranih lokacijah v Celjski kotlini. Za analizo prsti smo določili deset različnih lokacij in odvzeli dva vzorca prsti na vsaki lokaciji iz različnih globin. Empirični del naloge zajema terensko delo, kjer smo vzorcem določili prekoreninjenost in vlažnost ter laboratorijsko delo, kjer smo odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Vse lastnosti prsti so prikazane grafično in tabelno ter interpretirane. V lastnostih vrtnih prsti se kažejo antropogene spremembe v prsti.
Ključne besede: vrtne prsti, fizikalne in kemijske lastnosti, ekosostemski pomen prsti
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1333; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

17.
Reprodukcijska biologija invazivke Aster squamatus v slovenskem primorju
Daniel Veselič, 2012, diplomsko delo

Opis: Rod Aster prvotno izhaja iz Severne in Južne Amerike. Vrste, ki pripadajo temu rodu so naturalizirane po vsem svetu, zlasti v slanih in vlažnih habitatih. Aster squamatus je hemikriptofit in izvira iz centralne Južne Amerike, a je razširjena v mnogih državah po svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Leta 1973 je luskasto nebino pri nas prvi zabeležil in opisal Wraber. Vrsta je vse od takrat nenehno prisotna na slovenskem ozemlju. Čeprav pri nas zaenkrat še ni tako invazivna, pa je njena prisotnost moteča, še posebej v bližini dveh najpomembnejših obalnih mokrišč ob slovenski obali - v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku, ki spadata v omrežje Natura 2000. Tema oziroma problematika pričujoče diplomske naloge temelji na raziskovanju reprodukcijskih zmožnosti obravnavane vrste A. squamatus in na korelaciji z njeno morebitno invazivnostjo na slovenskem območju. Raziskovanje je potekalo v dveh stopnjah. V prvem delu raziskave je bila izvedena dokumentacija rastišča, vzorčenje rastlinskih primerkov in tal. V drugem delu smo izvedli analizo prsti, zanimala pa nas je tudi stopnja kalivosti obravnavane vrste. Sledila je obdelava podatkov z rezultati in diskusija, v kateri prihajamo do ključne ugotovitve, da ima A. squamatus visok reprodukcijski potencial, ki se povečuje z višino rastline. Izračuni pokažejo, da rastline manjše od 110 cm "nosijo" od 700 do 8700 semen, medtem ko rastline višje od 110 cm proizvajajo vsaj petkrat več semen. Glede na rezultate vzorcev prsti pa lahko sklenemo, da količina vsebnosti nutrientov v prsti bistveno ne vpliva na razvoj in rast luskaste nebine. Kljub dejstvu, da vrsta zaenkrat še resneje ne ogroža naših avtohtonih vrst resneje pa bi bilo iz preventivnih razlogov zaželjeno, da bi se višje in večje rastline sproti odstranjevalo.
Ključne besede: Aster squamatus, invazivna vrsta, reproduktivni potencial, analiza prsti, stopnja kalivosti
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1605; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

18.
POPLAVNE PRSTI V OBČINI POLJČANE
Špela Mohorič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene in analizirane poplavne prsti v občini Poljčane ob reki Dravinji. S pomočjo terenskega dela so bile določene fizikalne lastnosti poplavnih prsti. S pomočjo vzorcev, vzetih iz terena, so bile v laboratoriju izmerjene kemijske lastnosti poplavnih prsti. Vse lastnosti prsti so grafično in tabelarno prikazane kakor tudi analizirane in interpretirane. Glavni dejavniki, ki vplivajo na lastnosti poplavnih prsti ob Dravinji, so ravninski relief, reka Dravinja in podtalnica. Najpomembnejša lastnost poplavnih prsti je tekstura, ki vpliva na vse ostale lastnosti. Ena izmed pomembnejših lastnosti je tudi vlažnost prsti. Narejena je tudi primerjava z obstoječimi podatki vzorcev prsti, ki so bili odvzeti na poplavnem območju. Raziskave na terenu so pokazale, da ima večina prsti meljasto ilovnato teksturo, kar vpliva na vlažnost prsti, ki je v povprečju znašala 22%. Gre za rumene prsti, pri katerih se pojavlja sferična oblika strukturnih agregatov, katerih obstojnost proti vodnemu raztapljanju je tako slaba kot dobra. Poplavne prsti so bodisi brez skeleta oziroma velikosti do 10 mm. Njihov pH je nevtralen in ne vsebujejo kalcijevega karbonata. Raziskava v laboratoriju je pokazala, da prsti ne vsebujejo amonija, vsebnost nitratnega dušika je med 2 in 3 mg/kg, nitritnega dušika med 0,3 mg/kg in 1,5 mg/kg. Vsebujejo od 100 do 150 mg/kg kalija, vsebnost fosforja je okoli 200 mg/kg. Poplavne prsti so v občini Poljčane pomemben naravni vir za rast rastlin, dom živalim, pomembne so za shranjevanje vode. Poplave omogočajo izredno biotsko pestrost območja, kar je občina izkoristila kot učilnico v naravi.
Ključne besede: Ključne besede: lastnosti poplavnih prsti, poplavno območje, občina Poljčane, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 1957; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

19.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2707; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

20.
Vloga prsti v ekosistemu
Ana Vovk Korže, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Komisija Združenih narodov za razvoj ter Svetovna konferenca za razvoj sta leta 1992 podčrtali pomen trajnostnega razvoja. Ta mora temeljiti na predpostavki, da zadovoljevanje sedanjih potreb ne ogroža potreb prihodnjih generacij. Glede na naravne vire in okolje to pomeni, da ima okolje omejene samočistilne sposobnosti. Z vidika prsti pomeni trajnostni razvoj obnovo in varovanje vseh funkcij v prsti v ekosistemu tako v naravnem kot v antropogenem okolju. Škode v prsteh so nepovratne, zato je trajnostni odnos do njih nujen.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, prsti, ekosistemi, reliefne oblike, pokrajina
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1844; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (700,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici