| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko delo
Urška Povalej, 2022, magistrsko delo

Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Ključne besede: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1195; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

3.
Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1255; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Knjižne novosti v mednarodnem letu prsti
Ana Vovk, 2015, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Leto 2015 je razglašeno za Mednarodno leto prsti kot odziv na številne grožnje, ki degradirajo ta izredno pomemben naravni vir. Za varovanje prsti in odgovoren odnos do njih je potrebno izobraževanje in ozaveščanje vseh ciljnih skupin, ne le tistih, ki imajo neposreden stik s prstmi, temveč vseh, predvsem mladih. Raziskave kažejo, da premalo poznamo prsti in da je skromno znanje, pridobljeno v izobraževalnem sistemu, težko prenosljivo v prakso. S krepitvijo procesa samooskrbe mnogi iščejo dodatna znanja o prsteh. Kot odziv povečane potrebe za izobraževanje so napisane knjige Metodologija raziskovanja prsti v geografiji, Ekosistemski pogled na prsti, Naravni čistilni sistemi ter Ekoremediacije in prilagajanje na podnebne spremembe.
Ključne besede: prsti, ekoremediacije, ekosistemi, knjižne novosti, predstavitve knjig, Metodologija raziskovanja prsti v geografiji, Ekosistemski pogled na prsti, Naravni čistilni sistemi, Ekoremediacije in prilagajanje na podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1145; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (102,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Ekosistemski pristop za razumevanje prsti v geografiji
Ana Vovk, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob Mednarodnem letu tal (prsti) 2015 potekajo različne aktivnosti za dvig ozaveščanja o pomenu prsti v ekosistemu. Prst že dolgo nima samo pridelovalne vloge, ampak opravlja številne druge vloge, od zadrževanja vode, čiščenja vode, potek procesa humifikacije in številne druge. Zato smo v prispevku na primeru Dravinjskih goric prikazali pomen poznavanja ekosistemske vloge prsti. Najprej je potrebno prsti prepoznati na terenu, za bolj natančno poznavanje prsti pa je potrebno opraviti analize posameznih lastnosti prsti. Za pridobitev ekosistemskega vpogleda v razširjenost prsti določimo biotope, to so združbe prsti. Sestavljajo jih podatki o reliefu, naklonu, nadmorski višini, ekspoziciji in razširjenosti vegetacije. Dodatni podatki se nanašajo na vodno bilanco v prsti in zmožnost zadrževanja vode v prsti. Ekosistemski pogled na prsti nam pomaga dovolj zgodaj razumeti občutljivost prsti in zato je prepoznan kot sintezni pristop za varovanje prsti.
Ključne besede: prsti, biotop, ekosistem, organske snovi, analize prsti
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 799; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (544,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
PEDOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ROGAŠKA SLATINA IN ODNOS DO SAMOOSKRBE
Katja Starček, 2015, magistrsko delo

Opis: Poznavanje razširjenosti prsti ter njihovih lastnosti postaja vse bolj pomembno, saj je samooskrba s prehransko varnostjo postala pomemben cilj zlasti lokalnih okolij. Leto 2015 je Mednarodno leto tal, zato smo se za to tematiko toliko bolj zanimali. Zaradi zgodovinske odvisnosti človeka od prsti se tudi danes krepi interes po poznavanju prsti predvsem zaradi želje po samooskrbi. Žal ugotavljamo, da je na nivoju občin malo zbranih podatkov o prsteh in da uporabnik skoraj ne more dobiti podatkov o razširjenosti prsti na svoji parceli. Obstajajo podatki o rabi zemljišč, o tipih prsti in njihovih naravnih značilnostih pa občine nimajo veliko podatkov. Podatki o prsteh so sicer objavljeni na spletnih straneh, vendar so za uporabnike preveč splošni in neuporabni na nivoju posamezne parcele. Dodaten problem je, da Slovenija nima svoje klasifikacije prsti in da uporabljamo FAO Unesco klasifikacijo, čeprav se vse bolj krepi uporaba World Reference Base for Soil Resources, v nadaljevanju WRB klasifikacije. Zato je bil cilj magistrskega dela raziskati dosegljivost podatkov o prsteh v občini Rogaška Slatina, prikazati pedogeografske značilnosti občine Rogaška Slatina po obeh klasifikacijah (FAO Unesco in WRB) ter presoditi njihovo uporabo. Zanimanje za prsti in odnos ljudi do samooskrbe, ki sta tesno povezana z razširjenostjo in lastnostmi prsti, smo preverili z anketnim vprašalnikom. Naše raziskovalno delo je temeljilo na ugotavljanju dosegljivosti podatkov o prsteh na primeru občine Rogaška Slatina ter na pregledu vseh dosegljivih podatkov o prsteh. Drugi del raziskave je zajemal pridobivanje podatkov o tipih prsti na osnovi terenskega dela ter že zbranih podatkov, pri čemer je prikazana metoda prepoznavanja prsti na terenu, ki jo lahko uporabljajo skoraj vse generacije. Sledila je klasifikacija prsti na podlagi analize različnih tipov prsti, ki smo jih povezali v FAO Unesco in WRB klasifikacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili rezultate o stanju samooskrbe v občini Rogaška Slatina leta 2015. Poleg interesa ljudi po poznavanju prsti smo se osredotočili na pomen samooskrbe glede na možnost samooskrbe, na načine, s katerimi se domačini oskrbujejo s hrano in načine, s katerimi bi se želeli oskrbovati v prihodnje, pri čemer smo uporabili in predstavili primere dobrih praks iz tujine; in sicer Sonnentor, Vulkanland in Noetovo barko (primeri samooskrbe in skrb za prsti ter rastline).
Ključne besede: Prsti, FAO Unesco klasifikacija, WRB klasifikacija, občina Rogaška Slatina, Mednarodno leto tal 2015, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 1184; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

7.
Vpliv reliefa na lastnosti prsti na Boču, v dolini Dravinje in v Dravinjskih goricah
Ana Vovk, 1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Relief je eden izmed pomembnih geofaktorjev, ki vplivajo na nastanek, razvoj in lastnosti prsti. Z metodo ugotavljanja stopnje povezanosti med reliefom in prstjo je prikazana medsebojna odvisnost teh dveh elementov v izbrani pokrajini v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: značilnosti reliefa, lastnosti prsti, stopnja povezanosti, pedomorfološka karta, vertikalni reliefni profil
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1059; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Ekološko vrednotenje prsti v Dravinjskih goricah in dolini Dravinje
Ana Vovk, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Pomen ekološkega vrednotenja prsti je povezan s poudarjanjem pomena trajnostnega razvoja v zadnjem desetletju. Zaradi spoznanj o onesnaženosti in degradiranosti prsti se je pojavila potreba po varovanju in preprečevanju njenega nadaljnjega onesnaževanja. Po izbranih merilih za ekološko vrednotenje prsti so bile številčno ocenjene posamezne lastnosti prevladujočih prsti v dolini reke Dravinje in njenih pritokov Brežnice in Ličnice (severovzhodno od Poljčan) ter potoka v Dravinjskih goricah severno od Poljčan. Dolinska dna so namreč izpostavljena vse večjim pritiskom zaradi intenzivne rabe kakor tudi uvajanja novih oblik rabe. Ker izbrane doline še kažejo "naravni" videz, nas je zanimalo, kaj bi se z njimi zgodilo, če bi se sedanja raba tal spremenila (prevladujejo vlagoljubni travniki). Z ekološkim vrednotenjem prsti lahko namreč ugotovimo odziv prsti na antropogene posege
Ključne besede: prsti, ekologija, ekološko vrednotenje prsti, obremenjevanje prsti, prsti v dolinah, varovanje prsti
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 903; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Vpliv zastirke na zadrževanje vlage v prsti
Ana Vovk, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V Severovzhodni Slovenije se v zadnjih desetletjih pojavljajo pogoste suše, ki onemogočajo rast kulturnih rastlin. Z namenom, da po naravni poti povečamo vlažnost prsti, uporabljamo zastirko. Zastirka varuje prsti pred večjo izgubo vlage, zmanjša potrebe po zalivanju, preprečuje erozijo, izpiranje in zbitost, zato prsti z zastirko ni potrebno rahljati. Kjer so prsti pokrite z zastirko, je tudi manj plevela, kar ugodno vpliva na rast rastlin in zmanjša izhlapevanje iz zemlje. S terensko raziskavo smo spremljali delež vlage v prsti na travniku, njivi in gomilasti gredi in sicer v prsteh, ki so bili pokriti z zastirko in v prsteh brez zastirke. Ugotovitve kažejo, da bi lahko z uporabo zastirke pomembno povečali zadrževanje vlage v prsteh, pri čemer pa ima pomembno vlogo tudi način rabe prsti.
Ključne besede: prsti, suša, sonaravno kmetovanje, permakultura, učni poligoni, vlaga v prsti, zastirke
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1354; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pedogeografske značilnosti njivskih površin v severovzhodni Sloveniji
Ana Vovk, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Najpomembnejši naravni dejavniki, ki omogočajo njivsko rabo, so relief, prsti, podnebne in vodne razmere. Z melioracijsko-tehničnimi posegi so zmanjšani zaviralni vplivi podtalne in površinske vode. Zato so za njive rabljene tudi naravno neprimerne površine. Ker se pojavljajo precejšnje razlike v lastnostih prsti, ki vplivajo na njihovo ekološko obremenjenost (prepustnost za vodo, delež gline in peska) na regeneracijsko-nevtralizacijske sposobnosti (reakcija, delež organske snovi, delež vode), je v kmetijstvu treba uporabljati različne postopke za izboljšanje kakovosti in količine pridelkov glede na naravne lastnosti.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, analiza prsti, varstvo okolja, varstvo kmetijskih zemljišč, Severovzhodna Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1130; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici