| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Lastnosti prsti in vode v Občini Lenart : diplomsko delo
Monika Steiner, 2008, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: geografija, Lenart, prsti, voda, lastnosti, metode, analize, onesnaževanje, kmetijstvo, diplomska dela
Objavljeno: 25.01.2009; Ogledov: 2475; Prenosov: 0

2.
Nastanek prsti : primer Pohorje
Ana Vovk Korže, 2005

Ključne besede: geografija, regionalna geografija, Slovenija, pedologija, prsti, študijsko gradivo
Objavljeno: 21.09.2009; Ogledov: 4124; Prenosov: 0

3.
VPLIV PRSTI NA VODNO BILANCO BOČA
Nina Hriberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izračunana, grafično predstavljena in analizirana vodna bilanca Boča po Thornthwaitu. Postopek izračuna vodne bilance po Thornthwaitu je v diplomski nalogi sistematično prikazan. Poudarek naloge je na vplivu prsti na člene vodne bilance. Namen diplomske naloge je ugotoviti in definirati, kakšen vpliv imajo prsti na člene vodne bilance ter analizirati, kako posamezne lastnosti prsti vplivajo na vodno bilanco. V diplomski nalogi so predstavljene naravnogeografske značilnosti Bočkega hribovja s poudarkom na pedoloških in meteoroloških značilnostih; vsi pedološki tipi, ki so zastopani na območju Bočkega hribovja so v diplomski nalogi natančneje predstavljeni. Za namen diplomskega dela so bili na terenu pridobljeni vzorci prsti. Opravljena je bila tudi njihova analiza, določeni podatki analiz pa so bili uporabljeni pri izračunu vodne bilance Bočkega hribovja. V nalogi so predstavljeni postopki pedoloških analiz in analiza njihovih rezultatov. Vodna bilanca Bočkega hribovja po Thornthwaitu je grafično in numerološko prikazana, ocenjena pa je tudi primernost uporabe Thornthwaitove metode izračuna vodne bilance. Prav tako so grafično prikazane ugotovitve vpliva prsti na vodno bilanco in njene člene.
Ključne besede: Vodna bilanca tal, Thorthwitova metoda, Boč, pedologija, vpliv prsti na vodno bilanco.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1695; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

4.
VPLIV REGIJSKEGA CENTRA ZA ODPADKE V PUCONCIH NA PRSTI
Aleksandra Nemet, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali Regijski center za odpadke Puconci vpliva na okoliške prsti. V neposredni okolici centra smo odvzeli vzorce prsti in analizirali njihove fizikalne ter kemijske lastnosti. Metodologijo terenskega dela in meritve smo podrobno predstavili v metodološkem delu diplomskega dela. Merili smo gostoto prsti, pH, nitrate in nitrite, amonij, kalij, fosfor, tip prsti in barvo. Te lastnosti posredno in neposredno odražajo antropogene vplive. Za razumevanje vpliva delovanja Regijskega centra za odpadke Puconci smo podrobno predstavili delovanje le-tega ter veljavno zakonodajo, ki velja na odlagališčih. Upoštevali smo tekoče monitoringe izcednih vod, za prsti pa ne obstajajo meritve. Upoštevali smo tudi regionalne značilnosti Prekmurja, s poudarkom na Puconcih. V zadnjem delu diplomskega dela so grafično prikazane ugotovitve analiz prsti in podan zaključek o vplivu Regijskega centra za odpadke na prsti v okolici.
Ključne besede: Vpliv Regijskega centra za odpadke v Puconcih na prsti, kemijske in fizikalne lastnosti prsti, monitoring izcednih vod.
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 1877; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

5.
PRSTI V MARIBORU
Marijana Baraba, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti prsti v Mariboru. O značilnostih prsti in njenem nastanku je bilo do danes raziskanega ţe veliko. Smer pedogeografije, ki se ukvarja z nastankom, razvojem in pomenom prsti v mestu, je kot veda in znanost mlada. V Sloveniji se komaj razvija, zato je bila večina uporabljenih gradiv o mestnih prsteh v angleškem jeziku. V teoretičnem delu smo preučevali razvoj mestnih prsti, njihov pomen in funkcije ter same definicije pojma mestne oz. urbane prsti in sorodnih pojmov. Eden prvih, ki je definiral pojem mestnih prsti je, Bockheim. Definiral jih je kot ''Prst, ki jo sestavlja neagrarni, umetno ustvarjen površinski sloj, debel več kot 50 cm in je nastal kot posledica mešanja, polnjenja ali onesnaţevanja površja v mestnem in obmestnem okolju.'' (Craul, 1985). Definicij pa tudi klasifikacij mestnih prsti je več, zato smo v diplomi povzeli različne klasifikacije in poimenovanja. Z diplomskim delom smo ţeleli poleg teoretične obravnave mestnih prsti ugotoviti oz. raziskati, kolikšen je vpliv človeka in človeških dejavnosti na prsti v Mariboru. Empirični del naloge zajema terensko delo (odvzem vzorcev prsti s svedrom in vzorčenje prsti) in laboratorijsko delo (določanje fizikalnih in kemijskih lastnosti vzorcev prsti). Za analizo profilov prsti v mestu smo določili pet po rabi tal različnih lokacij in pri vsaki odvzeli dva vzorca na dveh različnih globinah (cca. na 10 in na 20 cm). Z analizo vzorcev smo dobili fizikalne in kemijske značilnosti prsti na teh petih lokacijah v Mariboru. Na podlagi rezultatov smo nato povzeli skupne značilnosti prsti v Mariboru. O vplivu človeka na prsti iz teh rezultatov nismo mogli neposredno sklepati, zato smo vpliv človeka določili glede na vrsto skeleta in glede na lokacijo.
Ključne besede: Značilnosti, funkcije in pomen prsti, mestne prsti, antropogene prsti, Maribor, Slovenija
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 2874; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
EKOSISTEMSKA ANALIZA PRSTI IN VODA V OBČINI POLJČANE
Sabina Hriberšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene fizične in družbenogeografske značilnosti občine Poljčane, katere del sodi pod Natura 2000. Ker to evropsko omrežje teži k ohranjanju ogroženih, redkih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, je v delu predstavljeno dejansko stanje prsti in voda v občini ter vpliv le-tega na življenje rastlin in živali v ekosistemu. Ti podatki so pridobljeni s pomočjo terenskega in laboratorijskega dela, v okviru katerega so bile izmerjene določene fizikalne in kemijske lastnosti odvzetih vzorcev. Pri tem so pomembno vlogo igrali Vernierjevi vmesniki s sondami ter reagenti za določanje posameznih parametrov. Rezultati so tabelarno in grafično predstavljeni ter analizirani, opisani so dejavniki, ki vplivajo na izmerjeno stanje, poleg tega pa je obrazloženo, kako se le-to odraža v ekosistemih. Prst in voda sta namreč pomemben del ekosistemov, njuno onesnaženje pa negativno vpliva na delovanje in izmenjavo snovi v tem sistemu, vpliva na spremembo habitatov ter zmanjšuje biotsko pestrost. Prav zato je v diplomi obrazložen ekosistemski pristop, v okviru slednjega pa je predstavljeno, katerim nevarnostim so izpostavljene prsti in vode ter kakšno naj bo pravilno poseganje v naravo, da bo ta lahko delovala nemoteno. Poleg vsega naštetega je v diplomi podana ocena stanja prsti in vode, opisano je, katere izmerjene parametre je potrebno izboljšati in kako samo izboljšavo doseči ter pri tem upoštevati trajnostni razvoj. Slednji med drugim spodbuja premišljeno in trajnostno rabo naravnih virov ter zaščito le-teh, s tem pa posledično omogoča kvalitetno življenje za nas in naše zanamce.
Ključne besede: Ekosistemski pristop, kakovost prsti in voda, trajnostni razvoj, občina Poljčane.
Objavljeno: 09.01.2012; Ogledov: 1603; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

7.
POPLAVNE PRSTI V OBČINI POLJČANE
Špela Mohorič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene in analizirane poplavne prsti v občini Poljčane ob reki Dravinji. S pomočjo terenskega dela so bile določene fizikalne lastnosti poplavnih prsti. S pomočjo vzorcev, vzetih iz terena, so bile v laboratoriju izmerjene kemijske lastnosti poplavnih prsti. Vse lastnosti prsti so grafično in tabelarno prikazane kakor tudi analizirane in interpretirane. Glavni dejavniki, ki vplivajo na lastnosti poplavnih prsti ob Dravinji, so ravninski relief, reka Dravinja in podtalnica. Najpomembnejša lastnost poplavnih prsti je tekstura, ki vpliva na vse ostale lastnosti. Ena izmed pomembnejših lastnosti je tudi vlažnost prsti. Narejena je tudi primerjava z obstoječimi podatki vzorcev prsti, ki so bili odvzeti na poplavnem območju. Raziskave na terenu so pokazale, da ima večina prsti meljasto ilovnato teksturo, kar vpliva na vlažnost prsti, ki je v povprečju znašala 22%. Gre za rumene prsti, pri katerih se pojavlja sferična oblika strukturnih agregatov, katerih obstojnost proti vodnemu raztapljanju je tako slaba kot dobra. Poplavne prsti so bodisi brez skeleta oziroma velikosti do 10 mm. Njihov pH je nevtralen in ne vsebujejo kalcijevega karbonata. Raziskava v laboratoriju je pokazala, da prsti ne vsebujejo amonija, vsebnost nitratnega dušika je med 2 in 3 mg/kg, nitritnega dušika med 0,3 mg/kg in 1,5 mg/kg. Vsebujejo od 100 do 150 mg/kg kalija, vsebnost fosforja je okoli 200 mg/kg. Poplavne prsti so v občini Poljčane pomemben naravni vir za rast rastlin, dom živalim, pomembne so za shranjevanje vode. Poplave omogočajo izredno biotsko pestrost območja, kar je občina izkoristila kot učilnico v naravi.
Ključne besede: Ključne besede: lastnosti poplavnih prsti, poplavno območje, občina Poljčane, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 1698; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

9.
Ekoremediacije v programskih dokumentih za varovanje okolja s poudarkom na prsteh
Ana Vovk Korže, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: varstvo okolja, prsti, ekoremediacije, Slovenija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 977; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Vloga prsti v ekosistemu
Ana Vovk Korže, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Komisija Združenih narodov za razvoj ter Svetovna konferenca za razvoj sta leta 1992 podčrtali pomen trajnostnega razvoja. Ta mora temeljiti na predpostavki, da zadovoljevanje sedanjih potreb ne ogroža potreb prihodnjih generacij. Glede na naravne vire in okolje to pomeni, da ima okolje omejene samočistilne sposobnosti. Z vidika prsti pomeni trajnostni razvoj obnovo in varovanje vseh funkcij v prsti v ekosistemu tako v naravnem kot v antropogenem okolju. Škode v prsteh so nepovratne, zato je trajnostni odnos do njih nujen.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, prsti, ekosistemi, reliefne oblike, pokrajina
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1482; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (700,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici