1. Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko deloUrška Povalej, 2022, magistrsko delo Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).
V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 746; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (2,53 MB) |
2. Prepoznava prstov s pomočjo globokega učenja : magistrsko deloRobert Kopušar, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko prepoznavanja prstov na roki, s pomočjo katere lahko v ozadju upravljamo najrazličnejše naloge in procese. Delo je zasnovano kot predstavitev reševanja iste problematike s pomočjo dveh različnih pristopov in predstavitev njunih prednosti in slabosti. Z uporabo tehnologije iskanja vzorca v sliki smo se problematike lotili na direkten način in v sliki sami iskali značilnost, s pomočjo katere smo iz slike razbrali tudi želeno gesto rok s prsti. Z uporabo tehnologije globokega učenja smo iskanje značilnosti prepustili umetni inteligenci, a smo zato na začetku potrebovali veliko bazo že rešenih primerov prepoznav. Dognanja iz tega dela dajejo dobra izhodišča vsem raziskovalcem in inženirjem pri nadaljnjemu raziskovanju in implementaciji sistemov slikovne prepoznave, ki temeljijo na tehnologiji strojnega vida ali globokega učenja.
Ključne besede: slikovno prepoznavanje, globoko učenje, LabVIEW, TensorFlow, prst
Objavljeno v DKUM: 21.06.2021; Ogledov: 1683; Prenosov: 111
Celotno besedilo (5,33 MB) |
3. Sile na plug med oranjemLuka Pajk, 2019, magistrsko delo Opis: Med oranjem s traktorjem vlečemo plug in obračamo prst. Prst s silo deluje na plug in ga zavira, zato moramo s traktorjem delovati na plug z vsaj tolikšno silo, da se plug premika naprej. To silo imenujemo vlečna sila. S plugom v prsti ustvarimo napetost med delci prsti, ki se povečuje z večanjem sile. Ko povečujemo silo, dosežemo največjo napetost v prsti (mejo trdnosti) in povzročimo trajno deformacijo prsti. Na velikost vlečne sile vplivajo fizikalne lastnosti prsti, oblika orodja in način premikanja skozi prst. V magistrskem delu se posvečamo vplivu hitrosti na velikost vlečne sile. Za merjenje vlečne sile uporabljamo namensko narejen silomer. Merimo na 5 različnih parcelah z različno sestavo prsti in rezultate prikazujemo na grafu vlečne sile v odvisnosti od hitrosti. Izmerimo linearni odziv in iz prilagoditvenih premic za vsako parcelo izračunamo sorazmernostni koeficient med vlečno silo in hitrostjo. Najmanjše sile izmerimo v prsti s pretežno organsko strukturo, največje pa v prsti z velikim deležem ilovice.
Ključne besede: plug, sila, silomer, hitrost, prst
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1326; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. VODENJE ROBOTSKEGA PRSTAAleš Petek, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja izdelavo in teleoperiranje robotskega mehanskega prsta. Prst je izdelan iz obdelane kovine in sestavljen v celoto. Za premikanje mehanskega prsta smo uporabili še dva servomotorja in vrvico. Za branje premikov človeškega prsta smo uporabili dva fleksibilna senzorja. Zaradi odprtokodne platforme smo programski del naloge izvedli z mikrokrmilnikom Arduino. Prav tako je programska koda napisana v C-jeziku, ki je prilagojen Arduino platformi. Posebnost vodenja robotskega prsta je v upoštevanju senzoriranja premika dveh členkov na človeškem prstu in možnostjo premikanja vsakega členka robotskega prsta posebej.
Ključne besede: Robotika, robotski prst, Arduino, servomotor, fleksibilen senzor
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 1566; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,44 MB) |
5. |
6. Voda kot pedogenetski dejavnik v porečju SotleKlemen Prah, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Prst nastaja in se razvija na stiku prepletanja in medsebojnega delovanja vseh sestavin pokrajine, tudi hidrosfere. Ugotoviti želimo, kako vodni viri v porečju Sotle vplivajo na značilnosti prsti, saj je poznavanje teh zakonitosti pomembno za usmerjanje rabe tal in s tem za varovanje prsti. V ta namen smo porečje Sotle razdelili v pet hidrografskih območij in jih primerjali glede na vodne in pedološke značilnosti ter pri tem upoštevali značilnosti rabe tal. Glavni poudarek smo dali metodi analize z GIS-i. Porečje Sotle leži ob slovensko-hrvaški meji in je izrazito asimetrično. Rečna mreža je gosta, prisotne pa so tudi številne stoječe vode. Od rabe tal prevladuje gozd, sledijo travniki in pašniki, njive, pozidana zemljišča, vinogradi, sadovnjaki, drevesa in grmičevje, mokrišča in barjanski travniki. Od prsti prevladujejo evtrične in distrične rjave, medtem ko hriboviti svet prekrivajo rendzine, rankerji in rjave pokarbonatne prsti. Vinogradniške lege označujejo rigolane prsti, v rečnih dolinah pa prevladujejo obrečne prsti na ilovnatem aluviju, oglejene in psevdooglejene prsti. Površinske vode, ki so v veliki meri podvržene človekovemu delovanju, imajo v porečju Sotle velik učinek na prsti, kar se odraža tudi v rabi zemljišč. Tako se v porečju Sotle pojavlja velik delež njivskih zemljišč, ki so najobsežnejša na holocenskih ravnicah ob Sotli, Mestinjščici in Bistrici, kjer prevladujejo hidromorfne prsti.
Ključne besede: geografija, vodni viri, prst, porečje Sotle
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2133; Prenosov: 160
Celotno besedilo (577,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. IZOLACIJA BAKTERIJ IZ RODU Clostridium IZ VZORCEV PRSTITanja Rikanovič, 2013, diplomsko delo Opis: Klostridiji so paličaste, obligatno anaerobne, po Gramu pozitivne bakterije, ki tvorijo izjemno odporne spore. Zaradi slednjega so klostridiji ubikvitarni, saj jih lahko najdemo v okoljih kot so prst, okoljske vode, prisotni pa so tudi v človeškem in živalskem prebavilu.
Ena izmed pomembnih vrst tega rodu je bakterija Clostridium difficile, ki je trenutno v svetu eden izmed pomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb. V zadnjem času pa narašča tudi število izvenbolnišničnih okužb. Bolezen povzročajo le toksigeni sevi, ki izdelujejo toksin A in/ali toksin B, ki sta glavna dejavnika virulence C. difficile.
V diplomskem delu smo iz 6 različnih vrst/tipov prsti osamili več klostridijskih vrst, tudi C. difficile. Izolate smo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics), ki je komercialna fenotipska metoda za identifikacijo in temelji na analizi proteinov s pomočjo laserske svetlobe. Izolate C. difficile smo še karakterizirali, in sicer z dvema dobro razširjenima genotipizacijskima metodama: toksinotipizacijo in PCR ribotipizacijo.
Skupno smo osamili 34 klostridijskih izolatov, ki so pripadali 7 različnim vrstam. Med njimi so prevladovale vrste Clostridium glycolicum (n=11), Clostridium bifermentans (n=5) in Clostridium mayombei (n=4). C. difficile (n=10) smo zaznali le v vzorcu sedimenta reke Drave, s selektivno gojitveno metodo. Skupno deset izolatov iz tega vzorca je bilo netoksigenih in PCR ribotipa 010. Največje število in raznolikost klostridijev smo določili v vzorcu komposta.
Z raziskavo v diplomskem delu smo potrdili, da lahko v različnih okoljih pričakujemo različne predstavnike rodu Clostridium, raznolikost vrst pa je odvisna od tipa okolja nabranih vzorcev. Bakterije C. difficile sicer nismo našli v različnih vzorcih prsti, pač pa v rečnem sedimentu, kjer do sedaj v Sloveniji še ni bil opisan.
Ključne besede: klostridiji, prst, Clostridium difficile, identifikacija, toksinotipizacija, PCR ribotipizacija, raznolikost vrst
Objavljeno v DKUM: 13.11.2013; Ogledov: 3195; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,29 MB) |
