| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI
Anja Klep, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih. Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto. Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe. Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Ključne besede: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1376; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (568,51 KB)

32.
RECEPCIJA FANTASTIČNIH ELEMENTOV V FANTASTIČNI PRIPOVEDI MATILDA V 4. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVEN ŠOLE
Lea Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V fantastičnih pripovedih se običajno prepletata dva svetova, realni in fantastični svet. Z domišljijskim svetom se učenci osnovnih šol srečajo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob obravnavanju pravljic, obravnava fantastičnih pripovedi pa se prične v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zaradi vpliva medijev se naj bi meja otrokove sposobnosti recepcije realnih in fantastičnih elementov v fantastičnem besedilu dvigala. V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci v 4. razredu osnovne šole zaznavajo tiste točke, ki razmejujejo realno od fantastičnega. Z učenci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali fantastično pripoved Matilda. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika glede na spol ter ali učenci uporabljajo zunanje ali notranje kriterije za odločitev, kaj v besedilu je realno in kaj fantastično. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri zaznavanju in razumevanju teh točk ne igra pomembne vloge, učenci pa že uporabljajo zunanje kriterije za določitev realnega ali fantastičnega v besedilu. Pokazalo pa se je, da imajo učenci težave pri razmejevanju realnega dogajalnega prostora od fantastičnih dogodkov v fantastični pripovedi Matilda. Po učnem načrtu se poglobljena obravnava fantastičnih pripovedi v četrtem razredu osnovne šole šele prične, vendar pa imajo učenci ob koncu šolskega leta še vedno očitne težave pri ločevanju med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi.
Ključne besede: Didaktika književnosti, fantastično, fantastična mladinska književnost, fantastična proza, recepcijska zmožnost, fantastična pripoved Matilda
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 991; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

33.
MODERNISTIČNE IN POSTMODERNISTIČNE SESTAVINE V KRATKI PROZI DRAGA JANČARJA
Maja Sterger, 2014, diplomsko delo

Opis: Drago Jančar je eden izmed tistih slovenskih avtorjev, ki je znan tudi v širšem evropskem in svetovnem svetu. Njegovo literarno ustvarjanje ni ozko usmerjeno in ga ne moremo šteti zgolj za predstavnika le enega literarnega obdobja, temveč s svojimi literarnimi deli pripada različnim obdobjem književnosti. Tako tudi iz pričujočega diplomskega dela izhaja dejstvo, da kratke proze Draga Jančarja ne moremo enostavno razdeliti na dela, ki vsebujejo zgolj in le modernistične sestavine ter dela, ki vsebujejo zgolj in le postmodernistične sestavine. Govorimo lahko o tem, da zbirki novel Romanje gospoda Houžvičke in O bledem hudodelcu vsebujeta več modernističnih sestavin. Te so: omejen pripovedni čas; ni vsevednega pripovedovalca; selekcija osebnega pogleda; ni kronološkega zaporedja; stavki so nelogični in nesmiselni; zgodba se opušča; mešata se realnost in fantazija; osrednji literarni lik je žrtev družbe; uporaba nerazkritega citata, ki je v bistvu zašifrirano besedilo. Zbirko Smrt pri Mariji Snežni uvrščamo med tako imenovane prehodne zbirke, saj so nekatere novele bolj modernistične, nekatere pa bolj postmodernistične. Na drugi strani pa imamo zbirke Pogled angela, Augsburg in druge resnične pripovedi, Ultima Creatura, Prikazen iz Rovenske ter Človek, ki je pogledal v tolmun, ki uporabljajo več postmodernističnih sestavin. Te so: opuščanje toka zavesti; družbena kritičnost; uporaba zgodovinskih in fantazijskih motivov; ni velikih zgodb – človek se obravnava kot individuum; obravnava starih snovi, oblik in zvrsti; avtorji niso enotni; hibridnost, fragmentarnost, odmik od visoke literature ter približanje trivialni, žanrski literaturi; opis drobnih, intimnih pripetljajev; mehčanje subjekta – posameznik je brez opore; ni absolutne resnice; citati so razkriti – besedilo ni zašifrirano; osrednja tema in motiv sta zgodovina in usoda; meja med resničnostjo in fikcijo je zabrisana.
Ključne besede: Drago Jančar, modernizem, postmodernizem, kratka proza.
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1696; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (420,84 KB)

34.
IZBRANA MLADINSKA PROZA DANILE ŽORŽ
Zoran Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izbrana mladinska proza Danile Žorž je zasnovano na podlagi del slovenske pisateljice Danile Žorž. Namen dela je z literarno-teoretskega vidika predstaviti njena fantastična in realistična mladinska dela, kakor tudi teorijo fantastične proze/pripovedi, znanstvenofantastični in fantazijski roman na eni strani in teorijo mladinske realistične avanturistične proze z otroško detektivko na drugi strani. V diplomskem delu bom med drugim vsebinsko ovrednotil izbrana dela ter primerjal teme in motive z žanrskimi smernicami. Teorijo sem črpal predvsem od priznanih slovenskih teoretikov na področju mladinske književnosti. V uvodu diplomskega dela se bom posvetil teoretičnim izhodiščem posameznih žanrov, opisal snovne, tematske in motivne značilnosti, prav tako bom predstavil zgodovino posameznega žanra. Analizirana so bila štiri mladinska dela. Dve izmed njih, Poskus in Izkop, spadata v fantastično prozo, drugi dve, Primer letečega kovčka in Primer neznanega letečega predmeta, pa med otroške detektivke, vendar vsebuje druga knjiga tudi nekaj fantastičnih elementov.
Ključne besede: Mladinska proza, Danila Žorž, fantastična proza, fantastična pripoved, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, realistična avanturistična proza, otroška detektivka.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1223; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (765,05 KB)

35.
KRATKA SLOVENSKA POETIČNA PROZA
David Kunstek Kneževič, 2015, diplomsko delo

Opis: Literarni hibridi so že iz antičnih časov del literature ter so se med literarnozgodovinskim razvojem bolj ali manj vseskozi spreminjali in prilagajali danim okoliščinam. Prisotni so tudi v slovenski književnosti. Namen pričujočega diplomskega dela z naslovom Kratka slovenska poetična proza je prikazati nekaj posameznih različic literarnih hibridov ter jih ustrezno umestiti in prikazati njihove lastnosti. V ta namen smo izbrali šest zbirk kratke slovenske poetične proze, ki so si med sabo po motivno-tematski plati popolnoma različne, hkrati pa vsebujejo dovolj skupnih elementov za prikaz in utemeljitve obstoja literarnih hibridov med dvema literarnima vrstama, kot sta poezija in proza. Pri tem smo se osredotočili predvsem na naratološki vidik preučevanja danih besedil, ki v kontekstu svoje univerzalne možnosti preučevanja pripovedno-informacijskih dejanj omogoča uporabno obravnavo različnih vrst besedil. V pričujočem diplomskem delu je tako ugotovljeno, da imajo vrsta pripovedovalca, notranja in zunanja zgradba samega besedila ter stopnja figurativnega jezika pomembno vlogo pri ugotavljanju in razvrščanju samih literarnih hibridov med poezijo in prozo. Glede na spekter sorodnih lastnosti posameznih hibridov smo lahko dokazali, da ni stroge ločnice (meje) med poezijo in prozo, ampak da med eno in drugo vrsto obstaja neki prehodni pas, kjer so različni literarni hibridi, glede na količino in razmerje proznih ali pesniških elementov pa se približujejo ali oddaljujejo od t. i. prvotne (primarne) proze oziroma prvotne poezije
Ključne besede: literarni hibridi, slovenska kratka poetična proza, poetika, lirika, naratologija, posredni avtor, pripovedovalec, način, figurativni jezik, pesniški elementi, prozni elementi, prehodni pas, Franjo Frančič, Lidija Gačnik Gombač, Robert Simonišek, Dijana Matković, Milan Dekleva
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1116; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (986,47 KB)

36.
PRIPOVEDNIŠTVO JOŽETA KERENČIČA
Laura Mohorko, 2015, magistrsko delo

Opis: Pripovedna proza Jožeta Kerenčiča je bila zaradi ideoloških vzgibov in njegovega političnega predvojnega delovanja skozi desetletja skorajda neraziskana, po osamosvojitvi Slovenije pa v večji meri prezrta. Ker je obravnavani avtor eden izmed manj vidnih predstavnikov socialnega realizma, se je njegovim proznim delom posvetilo bore malo literarnih zgodovinarjev. Jože Kerenčič je v obdobju med vojnama bil izjemno aktiven klicatelj revolucije in vstajniški govornik v vzhodnoštajerskem prostoru. V magistrskem delu ga predstavljam zlasti kot pisatelja, sourednika mariborskih Obzorij in tudi kritika. V literarnih vrstah je najbolj poznan po sociološki razpravi o katastrofalnih razmerah vzhodnoštajerskega vaškega življenja in zadolženosti kmečkega ljudstva. Njegovo edino samostojno izdano delo je novela Mati išče mojstra (izšla je po njegovi smrti), desetletje pozneje pa je preostala dela zbral in uredil Ivan Potrč ter knjižni izbor poimenoval Domačija. Kerenčičeva prozna dela zajemajo črtice in novele, istočasno pa so nastajale tudi študije, razprave in kritike. V knjigi je Potrč Kerenčičev pisateljski opus zaokrožil z objavo čustvenih in poslovilnih pisem, namenjenih Ivanu Potrču, ženi in stricu. Usode Kerenčičevih malih ljudi v črticah in novelah so postavljene v njemu domač slovenskogoriški oz. prleški regionalni prostor med Dravo in Muro. Kako je torej avtor doživljal svoje ljudi in kar se da realistično interpretiral njihove usode? Kerenčičevi ljudje se spopadajo z životarjenjem na gruntih »gosposke« zemlje, izkoriščanjem, hudo duševno razklanostjo, težkimi gospodarskimi razmerami in socialno nesrečo, ki nikoli ne počiva. Trpljenje gruntarskih in viničarskih otrok, njihovih staršev in povojnih izobčencev v obdobju med vojnama je odsev Kerenčičeve mladosti, zato sem se usmerila tudi na prisotno avtobiografskost. V delih se odraža pisateljeva levičarska usmerjenost in poziv k revolucionarnim ciljem, ki bi njegove trpeče protagoniste rešili brezciljnega življenja. Avtor tematizira manj znano, obrobno prleško pokrajin in jo s tem približuje preostalemu kulturnemu prostoru. Uporablja knjižni jezik, a se vanj vrivata tako narečno kakor tudi arhaično besedišče. Analize in interpretacije Kerenčičevih proznih del razkrivajo značilno socialnorealistično motiviko domače zemlje, izkoriščanja ljudi od razrednega sovražnika, trpljenja kmečkega proletariata in zanikanja izobraženega ljudstva. Pomembno vlogo v njegovi prozi imata mati, ki pri hiši podpira vse vogale, in smrt, ki je predstavljena kot edina možna rešitev za odrešenje družbenih izobčencev. Kerenčičeva prozna dela so prehitro, predvsem pa tragično dočakala svoj konec, saj je pisatelj v svojem zadnjem delu namignil na prozni poskus večje razsežnosti, a ga je dohitela prehitra smrt pod okupatorjevim žezlom.
Ključne besede: Jože Kerenčič, kratka proza, socialni realizem, obdobje med vojnama
Objavljeno: 12.11.2015; Ogledov: 792; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

37.
PROBLEMATIKA DROG V SLOVENSKEM MLADINSKEM ROMANOPISJU
Aleksandra Štrbac, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Problematika drog v slovenskem mladinskem romanopisju je nastalo na osnovi natančnih analiz trinajstih izbranih slovenskih mladinskih realističnih romanov, ki v središčih zgodb obravnavajo problematiko drog (Metka Cotič: Kriva, Marinka Fritz - Kunc: Kam grejo ptice umret, Matjaž Fritz: Do golega, Matjaž Fritz: Do golega in čisto do konca: (v vrtincu narko-scene), Grega Hribar: Hotel sem samo ..., Asja Hrvatin: Od RTM do WTF, Aco Jerant: Razmišljanje za rešetkami, Marko Ješe in Branko Gradišnik: Kodrlajsasti piton, Rudi Mlinar: Gugalnica za dva, Slavko Pregl: Car brez zaklada, Ivan Sivec: Finta v levo: izpoved mladega zapornika, Ivan Sivec: Faktor X: izpoved naivne manekenke, Marija Vogrič: Za šus prodam mater). Namen diplomskega dela je bil na osnovi preučevanja virov in literature predstaviti in analizirati korpus izbranih slovenskih mladinskih romanov, ki kot glavno temo obravnavajo temo nelegalnih drog. Pri tem sem izbrana dela uvrstila v ustrezno književno vrsto in žanr. Prikazala sem še pozitivno vlogo takih romanov, tako za mlade kot tudi za odrasle.
Ključne besede: slovenska mladinska realistična proza, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, droge, zasvojenost
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 787; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (861,32 KB)

38.
Podobe tujosti v delih nekaterih sodobnih slovenskih prozaistk
Silvija Borovnik, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Referat se ukvarja s podobami tujosti v delih izbranih sodobnih slovenskih prozaistk. Podrobneje stavlja kratko prozo Maruše Krese Vsi moji božiči (2006) in Vse moje vojne (2009), zbirko kratke proze Erice Johnson Debeljak Tako si moj (2007) in zbirki kratke proze Suzane Tratnik Na svojem dvorišču (2003) in Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008). Besedilo obravnava podobe tujosti, ki so se izoblikovale v bolečem odnosu v razmerju med domovino in tujino, ter različne oblike eksistencialne tujosti avtoric/prvoosebnih pripovedovalk v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, pisateljice, kratka proza, ženska tema, domovina, tujina, oblike odtujenosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 508; Prenosov: 66
URL Povezava na celotno besedilo

39.
Sodobna slovenska kratka potopisna pripoved
Blanka Bošnjak, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Razprava se omejuje na izbor slovenskih kratkih potopisnih pripovednih besedil, ki so jih v zadnjem desetletju v zbirkah izdali naslednji avtorji: Sonja Porle, Barva sladke čokolade, 1998, Pavle Rak, Zlati ptič na kobrini glavi, 2002, Ervin Hladnik - Milharčič, Pot na Orient, 2009 in Evald Flisar, Zgodbe s poti, 2000. V obravnavo so uvrščene potopisne pripovedi, ki imajo hibridne žanrske in formalne značilnosti, hkrati pa lahko vsebujejo elemente fikcije. Obravnavane kratke potopisne pripovedi se povezujejo v širše diskurzivne kontekste sodobne družbe in se prepletajo s kulturnimi, postkolonialnimi in globalnimi ekološkimi vprašanji.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, proza, kratka proza, potopis, avtobiografskost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 449; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

40.
Realnost in mitičnost zelenega Pohorja
Dragica Haramija, Matjaž Duh, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Jože Tomažič (1906-1970) je pomemben predvsem kot ustvarjalec (mladinske) proze, čeprav se je zadnja leta življenja največ posvečal gledališki dejavnosti. Njegove knjige so izhajale v času druge svetovne vojne, s čimer je kršil kulturni molk in bil v povojnem času najbrž ravno zato "spregledan". Njegovo pisanje ni politično, zato se zdi s stališča sodobne literarne stroke molk o njegovem delu precej strašljiv. Prav tako prezrt je ilustrator Jože Beránek (1913-1945, leta 1967 uradno razglašen za mrtvega), ki je ilustriral večino Tomažičevih proznih del. Od leta 1941 je delal pri časopisu Slovenec, s Tomažičem pa sta začela sodelovati leta 1942, ko je ilustriral njegovo prvo knjigo kratke proze z naslovom Pohorske pravljice. Beránek je v letu 1944 še vedno ilustriral Tomažičevo prozo, risal pa je tudi za propagandni oddelek domobranstva, kar je bilo zanj usodno. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so pri Mohorjevi družbi v Celju v desetih knjigah (v originalu jih je bilo devet) izšli ponatisi del Jožeta Tomažiča z ilustracijami Jožeta Beráneka: Botra vila, Čarovničina hči, Dravska roža, Drvarka Marija, Mrtvo srce, Oglarjev sin, Pastirčkova nebesa, Pohorske bajke, Pohorske legende in Pohorske pravljice
Ključne besede: slovenska književnost, proza, ilustracija, miti, Pohorje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 829; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (110,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici