1. Motiv medvrstniškega nasilja v izbrani realistični prozi za bralce na razredni stopnji : magistrsko deloMateja Kocbek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirana literarna dela, ki obravnavajo tematiko medvrstniškega nasilja: kako je nasilje med vrstniki predstavljeno, kakšne odnose do nasilja izražajo književni liki in katere vrednote zagovarjajo obravnavana dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja in z njim povezani pojmi kot so fizično, verbalno, psihično in spletno nasilje. Posebej so obravnavane različne vloge v nasilnih situacijah, vključno z vlogami žrtev, nasilnežev in opazovalcev. Analiziran je tudi vpliv socializacije na oblikovanje vedenjskih vzorcev, ki vodijo v nasilje. V nadaljevanju je analizirana realistična mladinska proza, ki je primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja, pri čemer je osrednja tema medvrstniško nasilje. Ugotovitve raziskave so pokazale, da obravnavana dela pogosto spodbujajo strpnost, razumevanje in prijateljstvo ter mlade bralce spodbujajo k nenasilnemu reševanju konfliktov in razvoju empatije.
Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, medvrstniško nasilje, strpnost
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Premiki v sodobni slovenski kratki pripovedni proziBlanka Bošnjak, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih besedil naletimo med drugim tudi na problematiko stereotipov, ki se v sodobni literaturi še zmeraj pojavljajo. Prispevek se bo usmeril na vlogo ženskega lika kot subjekta v sodobni slovenski kratki prozi, kar odraža raznolike možnosti upovedovanja. Zaradi obširnosti snovi in gradiva bo pozornost usmerjena predvsem na postmodernistični in posteksistencialistični tip sodobne slovenske kratke pripovedne proze.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, literarni tokovi, tipološki premiki, literarni tipi, stereotipi, postmodernizem, postekstencializem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
3. Kratka proza Slovencev v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih pisatelj presega s satiro in z grotesko. Izrazito kratko prozo je oblikoval tudi Florijan Lipuš. V šestdesetih letih je zapisoval lirizirane slike, v katerih je vidna posebna vloga jezika. V srednji generaciji avtorjev in avtoric srečujemo zanimive kratkoprozne dosežke pri Aniti Hudl, Kristjanu Močilniku in Vinku Ošlaku. Dokaj obsežno in zelo izrazito je kratkoprozno delo Leva Detele, ki je na Dunaj emigriral iz političnih razlogov. Pisatelj objavlja v slovenščini in nemščini, znan pa je po svoji modernistični pisavi na avtobiografski podlagi.
Ključne besede: slovenska proza, kratka proza, avstrijski Slovenci, književnost Slovencev v Avstriji, Messner, Janko, 1921-, Lipuš, Florjan, 1937-, Močilnik, Kristjan, 1960-, Hudl, Anita, 1946-, Ošlak, Vinko, 1947-, Detela, Lev, 1939-
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo |
4. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
5. Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanjJožica Čeh Steger, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Metafora v Cankarjevih Podobah iz sanj je nastajala iz dveh izhodišč; nad plast jo svetopisemske in liturgične simbolike ter lepotnih metafor, ki ponazarjajo idejo odrešilnega trpljenja, so prevladale grde in groteskne podobe vojne, viden je proces razkrajanja lepotne metafore in simbolike. Poleg vojne groze je opazna metaforizacija besede in duhovno-čustvenih plasti človekove notranjosti. V prispevku so analizirane metafore dna, hiše, ogledala, pridevniška in glagolska metafora ter metafore za vojno grozo in smrt.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, metaforika, metafora, obdobje moderne, črtice, Cankar, Ivan, 1876-1918
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
6. Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman?Silvija Borovnik, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V novejši slovenski prozi se Slovenke kot avtorice romana izrazito pojavijo zlasti v obdobju na prelomu tisočletja, to je po letu 1980. Njihove literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z ironijo in sarkazmom razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v literaturi. Njihovi romani odstirajo nove, tudi tabuizirane teme, načenjanje le-teh pa je povezano z željo po novostih na slogovni in jezikovni ravni. Pisateljice združujejo, seveda tudi v sobesedilu tedaj modnega postmodernizma, vsakdanje in trivialne mite, njihova besedila pa prinašajo montažo in parodiranje različnih jezikovnih vzorcev - tako iz sveta kanonizirane domače in svetovne literature kakor tudi iz sveta filma, televizije, različnih medijskih sporočilitd. Marsikateri sodobni slovenski ženski roman prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne stereotipne podobe žensle. Literarne perspektive razodevajo tudi osebno prizadetost avtoric kot pišočih žensk spričo pogojenosti, nerazrešljive dvojnosti in razpetosti, v kateri so se znašle kot intelektualkev sodobni, še dokaj androcentrično naravnani (slovenski) družbi, v kateri je tudi vse t. i. znanje o ženskah neredko filtrirano skozi moško perspektivo. Referat obravnava romaneskno delo Brine Švigelj Mérat (Brine Svit) in Vesne Milek
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, sodobne slovenske pisateljice, slovenski roman, 20. st., ženski roman, ženska proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo |
7. Izbrane hagiografske in svetopisemske reference v korpusu kratkih pripovednih besedil časnika BesednikBlanka Bošnjak, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V sekularizirani literarni obdelavi kratkih pripovednih besedil se svetopisemske in hagiografske reference, ki jih obravnavamo v prispevku, zaradi poučno-didaktičnega koncepta 19. stoletja, ko časnik Besednik začne izhajati kot dopolnitev izdanih publikacij pri Mohorjevi družbi, mdr. pojavljajo na način aluzivnega implicitnega sklicevanja na osebe ali dogodke iz svetopisemske ter hagiografske tradicije. S pregledom in analizo kratkih pripovednih besedil časnika Besednik s podnaslovom »kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo«, ki je izhajal v Celovcu med letoma 1869 in 1878, je bilo ugotovljeno, da se aluzije iz svetopisemskega in hagiografskega konteksta pojavljajo kot citatne figure na način medbesedilnega sklicevanja.
Ključne besede: slovenska kratka pripovedna proza, časopis Besednik, hagiografske reference, svetopisemske reference, aluzije
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko deloNika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko deloNuša Hertiš, 2023, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 128
Celotno besedilo (2,21 MB) |
