| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2650; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

4.
5.
Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet
Anja Brilej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost v literaturi Marije Kmet sem poskušala ugotoviti, v kolikšni meri je njena literatura avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografijo in avtobiografsko prozo, kaj nam o pisateljici pove njena literarna avtobiografija Moja pota in kako delujejo fikcijski signali. Ugotovila sem, da je glavna prvina v pripovedni prozi Marije Kmet avtobiografskost. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si z literarno avtobiografijo Moja pota, ki jo je pisateljica izdala leta 1933. Izvemo veliko zanimivega o življenju in literarnem ustvarjanju pisateljice, vendar lit. avtobiografije ne smemo popolnoma enačiti z zunajliterarno resničnostjo, ker gre za ubeseditev ene od možnih variant pisateljičine življenjske zgodbe. Avtobiografske prvine iz pisateljičinega psihofizičnega življenja sem našla v noveli, romanu in številnih črticah. Novela Brez tal je primer prvoosebne avtorske proze. Literarna oseba Helena ima referenco v pisateljici. Delna identifikacija med Heleno in Kmetovo se potrjuje z izjavami, ki so preverljive v verodostojni biografiji. Manj avtobiografskih prvin najdemo v romanu V metežu, kjer stopi v ospredje fikcija. Orientacijska signala, ki referirata na resničnost, sta lik učiteljice in mesto Trst. V kratki prozi je pisateljica pogosto tematizirala drobne dogodke iz svojega življenja. Usodo svojih staršev je prikazala v črticah Torče Skočir in Konec učitelja Možeta. V njenih črticah nastopajo učiteljice. Pogosto so tudi nezadovoljne, prizadete, osamljene kot je bila tudi pisateljica.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Marija Kmet, avtobiografskost, avtobiografija, avtobiografska proza.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1992; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (394,73 KB)

6.
SERIJA ANICA PISATELJICE DESE MUCK
Simona Irgolič, 2009, diplomsko delo

Opis: S pojmom realistična mladinska proza označujemo književna dela, ki imajo verjetnostno ali realistično motivacijo. Različni avtorji jo različno delijo. V diplomskem delu so zajeta mnenja in ugotovitve Dragice Haramija, Marjane Kobe ter Igorja Sakside. V realistično mladinsko prozo spadajo pripovedi ali povesti.Značilnosti le-teh so predstavljene v seriji besedil Anica Dese Muck. Pripovedi, ki jih vsebuje ta serija, so: Anica in materinski dan, Anica in grozovitež, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen ter Anica in skrivnostna maska. Predstavljena je biografija Dese Muck, našteta so vsa dela za otroke in mladino ter za odrasle, ki so do sedaj izšla. Diplomsko delo vsebuje analize književnih likov, književnega prostora ter časa.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, daljše prozne vrste, realistične pripovedi ali povesti, Desa Muck, serija Anica
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3444; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

7.
STEREOTIPI V LITERATURI ALME M. KARLIN
Katja Ramšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj se od neznanega, tujega, tistega kar nam ni blizu, radi oddaljimo. S tem ostajamo nevedni, svojo nevednost nadomeščamo z lastnimi predstavami, ideologijami časa, svojimi ali vsiljenimi željami in pričakovanji. Lahko pa s priznavanjem drugačnosti rušimo stereotipne predstave, ki nastajajo s pomočjo množične "reprodukcije" in so odraz "okusa", naravnanosti trenutnega zgodovinskega trenutka. Zato stereotipi povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, ki so mu namenjeni. Ker je bila Alma M. Karlin svetovna popotnica, ki je v začetku 20. stoletja prepotovala domala cel svet in je snov s potovanja med drugim uporabila v potpisih in kratki prozi, se je na poti srečevala s pripadniki različnih ras, kultur in verovanj. Idealno področje za stereotipe, saj se le-ti v njeni literaturi, ki sem jo analizirala, vrstijo eden za drugim. Karlinova nikakor ni ostajala nepristranska, ko je pisala o tujih ljudeh, njihovem telesnem izgledu in značaju, njihovih različnih področjih kulture ter o njihovi religiji, vendar je brez izjeme s kritično noto ošvrknila tudi pripadnike "svoje" rase. Še toliko manj je lahko ostala nepristranska, saj je vsakovrstno drugačnost (večkrat tisto z negativnim predznakom) občutila na lastni koži. Šlo je za trk dveh tujih svetov, tujih kultur, pogledov na svet: Almin svet z drugimi svetovi. Njen je bil zaznamovan z zgodovinskim trenutkom in z edinstvenim osebnim doživetjem, zato je tudi ne smemo prestrogo kritizirati, ko z negativnim, slabšalnim, včasih že rasističnim predznakom piše o drugih. Vse to omili njen stil pisanja; izstopajoča sta ironično distanciranje in črni humor, ki popotnico rešujeta še iz tako obupnih situacij kulturnih nesporazumov, šokov in nenazadnje novih spoznanj, ki rušijo stereotipne predstave s priznavanjem drugačnosti.
Ključne besede: Alma M. Karlin, potopis, kratka proza, stereotipi v literaturi.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4412; Prenosov: 1049
.pdf Celotno besedilo (527,60 KB)

8.
POUČNOSLOVSTVENA PROZNA USTVARJALNOST ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Mateja Gojkošek, 2009, diplomsko delo

Opis: Anton Martin Slomšek (1800, Ponikva — 1862, Maribor) je deloval na številnih in raznovrstnih področjih, med drugim tudi na slovstvenem. Diplomsko delo prinaša strnjen pregled njegovega vzgojnokulturnega in narodotvornega dela s posebnim poudarkom na slovstvenem snovanju. Razmišljanju o Slomškovem stališču do materinščine in jezikovnih nazorih sledi ocena domače literarne vede o pomenu in vrednosti njegovega slovstva. Izvirni del diplomske naloge predstavlja obsežnejše poglavje o Slomškovem proznem poučnoslovstvenem opusu. Žanrsko opredelitev in razmišljanje o slovstvenih zgledih nadgradi tematološka analiza izbranega gradiva in opazovanje izstopajočih posebnosti. Slomškova poučnoslovstvena proza tematizira božje in cerkvene zapovedi, krščansko razumevanje in vrednotenje nekaterih življenjskih pojavov (na primer trpljenja), nadalje pomen dobrodelnosti in vzporedno s tem pravično kazen za hudodelce, pa različne zgodovinske bitke in boje, preganjanje kristjanov in misijonarjev, življenje raznih stanov in poklicev ter končno smrt in onstranstvo. Dogajalni prostor je razpet med tujim in domačim, dogajalni čas med zgodovinskim in sodobnim. Najpogostejši so živalski in rastlinski motivi, svetopisemski (med njimi zlasti motivi dekaloga), zgodovinski, motivi poklicev in stanov, še posebej pa motivi otroka, šolarja, mladeniča in popotnika. Folklornih motivov je manj. Zaključni del diplomskega dela naglaša vzgojno naravnanost Slomškovih del, ki jih označujemo kot tendenčna (v domala vseh besedilih ideja izstopi v obliki izrazite refleksije, nauka ali doktrine), ter njegov vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Ključne besede: Ključne besede Anton Martin Slomšek, starejše slovensko slovstvo, razsvetljenstvo, romantika, poučnoslovstvena proza, kratka proza, tendenčno slovstvo, tematološka analiza, diplomsko delo
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1692; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (805,88 KB)

9.
ALOJZ IHAN - PESNIK, PISATELJ IN ESEJIST
Veronika Mravljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Alojz Ihan — pesnik, pisatelj in esejist je bil, predstaviti Ihanovo literarno ustvarjanje na podlagi petih tematskih sklopov, in sicer ljubezen, vera, življenje : smrt, umetnost : znanost in živali. Izziv pri iskanju podobnosti in razlik je bil, povezati fabule treh različnih literarnih zvrsti (poezije, proze in esejistike), v katerih se način komunikacije z bralci precej razlikuje. Diplomsko delo je bilo teoretično zastavljeno in je nastalo s poglobljenim študijem literature in virov. Metode dela so bile naslednje: deskriptivna metoda (življenjepis Alojza Ihana), komparativna metoda (primerjanje tematskih sklopov ljubezen, vera, življenje : smrt, umetnost : znanost in živali v poeziji, prozi in esejih ter iskanje podobnosti in razlik), metoda klasifikacije (umestitev literarnega ustvarjanja Alojza Ihana v slovenski prostor in književnost) ter metoda analize in sinteze (analiza pesmi, romanov in esejev, razčlenitev vsebine, sestavljanje ugotovljenih dejstev v novo celoto). Pri analiziranju in sintetiziranju Ihanovih literarnih del se je pokazalo, da se določeni motivi (na primer Jezus Kristus), teme (na primer človeške lastnosti Jezusa Kristusa) in literarna mnenja (na primer Jezus Kristus je poudarjal vero v človekovi intimi) pojavljajo v vseh treh literarnih zvrsteh, v katerih je ustvarjal. Sporočilnost pesmi ali tema romana se nadgradi v esejih, v katerih je literarno mnenje podprto s številnimi raznolikimi argumenti.
Ključne besede: poezija, proza, esejistika, tematski sklop, fabula, postmodernizem, ironija
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 3611; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (635,93 KB)

10.
Značilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000
Iris Kaukler, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo podaja značilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000, kakor se kaže v izbranih delih prozaistk. Avtorice vrstno najraje posegajo po kratki zgodbi napisani z prvoosebnim pripovedovalcem, odprtim začetkom in koncem, brez podrobne karakterizacije ter z značilno fragmentarnostjo. Dolžina kratke zgodbe je navadno relativna, ampak vedno tako dolga, da jo lahko bralec prebere v enem zamahu. V to jo sili tudi potreba revijalnega tiska, saj večina avtoric svoje zgodbe začne objavljati prav tam, kasneje pa izdajo kratke zgodbe v zbirkah. Za vsa izbrana besedila velja, da jih uvrščamo v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje je značilna izrazita heterogenost in pluralnost smeri, saj znotraj tega obdobja paralelno obstaja več različnih literarnih tokov. Pri tem dogajanju smo priča izredno opaznim tipološkim premikom v smeri raznolikosti sodobne slovenske kratke pripovedne proze. Za izbrane avtorice velja, da se obračajo k realističnemu pojmovanju sveta in se tako vračaj k majhni, vsakdanji zgodbi ali pa pišejo postmodernistično prozo, z vso svojo žanrsko raznolikostjo. Slednje velja predvsem za mlajše avtorice, rojene v osemdesetih letih, katerih zgodbe so prepojene z grozljivimi in (znanstveno)fantastičnimi elementi. Avtorice največkrat tematizirajo medčloveške odnose, v okviru katerih so odnosi med spoloma prevladujoči. S tem odnosom je vselej nekaj narobe. Navadno gre za pomanjkanje komunikacije, posledica tega je odtujen odnos. Avtorice črpajo snov iz urbanega sveta. Velikokrat je opazna tudi avtobiografska nota. V jeziku so opazni narečni in žargonski izrazi ter besedje iz tujega jezika, največkrat iz angleščine. Zasledimo tudi veliko medbesedilnih prvin v obliki raznih citatov, povečini besedila pesmi. Ta proza je tako raznolika in pluralno usmerjena, kot je raznoliko in pluralno obdobje v katerem prozaistke ustvarjajo. Za vsa besedila velja, da se obračajo vstran od velikih družbenopolitičnih tem prepojenih s feminističnimi toni in se vračajo k intimi vsakdanjega, malega človeka. Za vse avtorica pa lahko trdimo, da v svojem delu uživajo, uživajo v pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenska literarna postmoderna, sodobne slovenske avtorice, ženska literatura
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2965; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (724,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici