Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili razvoj sistema za avtomatizacijo doma, ki temelji na Lora tehnologiji. Namen naloge je bil razviti takšen komunikacijski sistem, ki lahko deluje tudi na večje razdalje in ga je mogoče integrirati v že obstoječ sistem za avtomatizacijo doma, ki ga je razvilo podjetje Home Control AS. Naloga podrobneje predstavlja sam razvojni process centralne procesne enote, ki jo potrebujemo kot pretvornik potokolov, in sicer med prehodom Home Control in Lora protokolom, ki smo jo razvili v sklopu magistrske naloge. Home Control AS sistem za pametno hišo že uporablja ”Zigbee”, “Z-Wave”, “Bluetooth” in “MQTT” protokole. Med njimi je še posebej zanimiv “MQTT” protokol, saj omogoča možnost razvoja “naredi sam-DIY” naprav, ki jih lahko upravljamo tudi preko pametnih telefonov. Za MQTT naprave lahko uporabljamo tudi standardno WiFi povezavo za povezavo s prehodom. Home Control AS tudi podpira MQTT knjižnice, ki jih lahko uporabimo z Arduino platformami ali platformami, ki bazirajo na sistemu Linux. Te knjižnjice vključujejo metode, ki jih potrebujemo za povezovanje s prehodom Home Control, in tudi metode za uporabo MQTT naprav. Vsi protokoli sicer zagotavljajo stabilno komunikacijo, problem pa je, ko je potrebno pošiljati podatke na razdaljah več sto metrov. Prehod Home Control namreč nima modula na tiskanem vezju, ki bi lahko pošiljal podatke na večjih razdaljah. Da bi ta problem odpravili, smo razvili centralno procesno enoto z uporabo platforme Raspberry Pi 3, ki temelji na sistemu Linux. Glavni namen te platforme je komunikacija z vsemi Lora napravami z uporabo LoRa-02 modula in ustvarjanje virtualnih MQTT naprav, ki bazirajo na konfiguraciji Lora naprav, ki so povezane na prehod Home Control. Tako lahko centralna procesna enota sprejme sporočila iz prehoda Home Control po MQTT protokolu, jih nato pretvori v format Lora protokola in na koncu pošlje Lora napravi. Magistrska naloga predstavlja tudi sam razvojni process modula, ki bazira na Lori tehnologiji. Lora modul je razvojna platforma, ki uporablja baterijsko napajanje, implementira Lora protokol, in ima na razpolago tudi pine za povezovanja različnih senzorjev. Pri avtomatizaciji domov tako lahko merimo temperaturo kleti, ali kontroliramo zalivanje trave na vrtu. Pripadajoče tiskano vezje smo razvili v programski opremi KiCad designer. Programska oprema za centralno kontrolno enoto je napisana v C++ programskem jeziku, ki je nato prevedena v izvršno kodo za ARM mikroprocesorje. Lora modul uporablja STM32L0 “low power” mikrokrmilnik ARM, medtem ko je programska oprema zanj napisana v C programskem jeziku z uporabo Cube MX za nastavitev periferije in ure mikrokrmilnika. Rezultati magistrske naloge so v celoti izpolnili cilje naloge. Lora naprava se lahko uspešno povezuje s centralno kontrolno enoto. Virtualna MQTT naprava je pri tem tudi dinamično ustvarjena na sami centralni kontrolni enoti in povezana s prehodom Home Control. Vsi ukazi poslani iz mobilne aplikacije na napravo Lora, so lahko tako preko centralne kontrolne enote uspešno sprejeti in sprocesirani. Med razvojnim procesom je sicer prihajalo tudi do težav, za katere smo morali poiskati ustrezne rešitve. Razviti sistem tako že generira mnogo idej za nadaljni razvoj, ima pa že v tej obliki možnost uporabe v številnih aplikacijah sistema avtomatizacije domov.
Ključne besede: Lora, avtomatizacija doma, raspberry pi, ARM mikrokrmilnik, MQTT protokol
Objavljeno: 01.03.2021; Ogledov: 414; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: V diplomski nalogi je opisan razvoj digitaliziranega sistema izpolnjevanja merilnih protokolov v podjetju SIJ Ravne Systems. Najprej smo predelali teoretične osnove, nato pa smo analizirali dosedanji postopek izvajanja meritev in izpolnjevanja merilnih protokolov. Ko smo ugotovili, kaj je potrebno za dobro izpolnjen merilni protokol, smo pričeli z razvojem digitaliziranega postopka izpolnjevanja merilnih protokolov. Opisali smo pripravo merilnega protokola, izvajanje meritev in beleženje rezultatov. Po zasnovi digitaliziranega postopka smo izvedli testiranje delovanja in analizo sistema. Naredili smo praktični preizkus merjenja krožnih nožev in priprave poročila o meritvah oz. merilnega protokola. Na koncu smo naredili še primerjavo med starim in novim (digitaliziranim) postopkom priprave in izpolnitve merilnih protokolov.
Ključne besede: merjenje, merilni protokol, merilne naprave, proizvodni sistemi
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 0

Opis: Uvod: Vodena razprava v delovnem procesu omogoča refleksijo opravljenega dela strmi h konstantnem izboljševanju dela, znanju, prepoznavi napak ter s tem k napredku posameznika kot tudi ekipe, hkrati pa deluje tudi razbremenilno v psihološkem smislu. Namen magistrskega dela je bil strukturirati vodeno razpravo za enote nujne medicinske pomoči (NMP). Metode: Strukturirali smo vodeno razpravo za enote NMP, razvili protokol vodene razprave, preverili njegovo ustreznost ter strukturo vodene razprave uporabili v kliničnem okolju. Rezultati: Predstavili smo preliminarno strukturo vodene razprave v obliki protokola vodene razprave, sledilo je poglavje o preverjanju ustreznosti preliminarne strukture in nato izboljšana in končna struktura vodene razprave. Sledila je uporaba strukturirane vodene razprave v kliničnem okolju, njena analiza ter predlogi izboljšav. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da strukturirana vodena razprava omogoča udeležencem, da po intervenciji sistematično analizirajo opravljeno delo, miselne procese in čustveni status z namenom izboljšati uspešnost ekipe na prihodnjih intervencijah in razbremeniti stresni odziv posameznika po zahtevnejših intervencijah, ter da pripomore k prepoznavi pomanjkljivosti pri delu.
Ključne besede: struktura, simulacije, vodena razprava, protokol vodene razprave, preverjanje ustreznosti, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 450; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučili delovanje protokola TLS/SSL in pet napadov nanj. Preučili smo napade SSL Strip, BREACH, POODLE, Heartbleed in Pasivno opazovanje. Predstavili smo delovanje napadov in pogoje, pod katerimi jih lahko izvedemo, zato smo za vsak napad vzpostavili primerno okolje. Napade smo izvedli in z vsemi razkrili del šifrirane vsebine. Poiskali smo tudi možnosti zaščite za lastnike strežnikov. Za SSL Strip, ki je viden uporabnikom, smo tudi prikazali, na kaj so lahko ti pozorni.
Ključne besede: protokol TLS/SSL, napad, SSL Strip, POODLE, Heartbleed
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Napredek na področjih mikroelektronike, vgrajenega računalništva in brezžične komunikacije je povzročil povečanje zanimanja za telesna senzorska omrežja. Telesno senzorsko omrežje sestavljajo senzorska vozlišča, porazdeljena v neposredni bližini telesa uporabnika, na telesu ali celo v telesu uporabnika. Vozlišča zbirajo fiziološke in druge podatke o stanju telesa in jih posredujejo zmogljivejšim napravam v obdelavo. Takšna oblika omrežja predstavlja predvsem potencial v razvoju in zmanjševanju stroškov zdravstvene oskrbe. Podatki, ki se pretakajo v takšnih omrežjih, so občutljivi. Zdravstveni podatki so tudi zakonsko opredeljeni kot posebna oblika osebnih podatkov, za katere je nujna dodatna skrbnost pri njihovem varovanju. Poleg varnega hranjenja takšnih podatkov je treba zagotavljati njihovo varnost tudi med prenosom iz senzorskih naprav v druge naprave v omrežju. To varovanje je v veliki meri odvisno od protokola overjanja in vzpostavitve ključa, ki preveri istovetnost naprav v komunikaciji in vzpostavi ključ, na podlagi katerega bo nadaljnja komunikacija šifrirana. Razvoj protokola za overjanje in vzpostavitev ključa, primernega za uporabo v telesnih senzorskih omrežjih, je zaradi zahtevane ravni varovanja in strojnih omejitev velik izziv. Cilj te disertacije je razvoj lastnega protokola za overjanje in dogovor o ključu, ki bo izpolnjeval vse varnostne zahteve in bo obenem učinkovit ter primeren za uporabo v senzorskih vozliščih. V ta namen so v doktorski disertaciji zbrane varnostne lastnosti, ki bi jih varni protokoli, primerni za uporabo v telesnih senzorskih omrežjih, morali izpolnjevati, ter možni napadi, na katere bi morali biti odporni. V okviru doktorske disertacije je bil izveden pregled literature, na podlagi katere je bila razvita nova klasifikacija obstoječih protokolov vzpostavitve ključa. Ob pregledu obstoječih protokolov je bila posebna pozornost posvečena tudi analizam, ki so jih avtorji takšnih protokolov izvedli za dokazovanje varnosti in učinkovitosti predstavljenih protokolov. Iz tega je nastal seznam metod vrednotenja varnosti in učinkovitosti protokolov. Disertacija predstavi dva nova lahka protokola vzpostavitve ključa, namenjena uporabi v telesnih senzorskih omrežjih. Protokola omogočata vzpostavitev komunikacije s senzorskim vozliščem na varen in nezahteven način. V dokaz tega je za vsak protokol opravljena varnostna analiza s hevristično metodo vrednotenja varnosti in analiza učinkovitosti, ki vključuje tudi primerjavo predlaganih protokolov z obstoječimi sorodnimi protokoli.
Ključne besede: overjanje, vzpostavitev ključa, dogovor o ključu, telesno senzorsko omrežje, varnostni protokol
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 633; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,34 MB)