| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Obrnjeno dokazno breme pri odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi : magistrsko delo
Dejan Škofic, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizirana in gospodarska kriminaliteta je problematika, s katero se srečujejo vse države sveta, ne samo manj razvite in revne, kot menijo nekateri, res pa je, da je večji problem v tranzicijskih državah, v katerih se demokracija komaj vzpostavlja, hkrati z njo pa se vzpostavlja tudi državni aparat, ki je namenjen odkrivanju in preprečevanju omenjene problematike. Tovrstna kriminaliteta, ki ne pozna državnih meja in postaja čedalje bolj transnacionalna, pa prinaša velikanske dobičke tako organiziranim kriminalnim združbam kot tudi posameznikom, ti pa si nato krepijo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov na gospodarskem in tudi političnem področju. Ker so kazniva dejanja tovrstne kriminalitete običajno brez neposrednih žrtev, jih je težko odkriti in kaznovati, zaradi česar jih je skoraj nemogoče preiskovati s klasičnimi metodami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zaradi tega se moramo prilagoditi tovrstni kriminaliteti ter uporabiti nove metode odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Kot najboljše orožje proti tovrstni kriminaliteti pa se je izkazal ravno institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena. V tem postopku se osumljencu odvzame premoženje, katerega vrednost je v nesorazmerju z njegovimi zakonitimi prihodki, če osumljenec ne more z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da ga je pridobil na zakonit način. Ker menim, da je treba tudi v slovenski pravni red uvesti institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena, saj na tem področju zaostajamo za vsemi državami Evropske unije, je moj namen v magistrskem delu predstaviti možnost in način uvedbe tega instituta v slovenski pravni red.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, protipravna premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, magistrska dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1769; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (992,76 KB)

3.
Odkrivanje, zaseg in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Strojin, 2012, diplomsko delo

Opis: Problematika odkrivanja in odvzema protipravne premoženjske koristi je vse bolj aktualna tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V lanskem letu je začel veljati Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katerim Slovenija skuša bolj učinkovito posegati v problematiko odvzema premoženja nezakonitega izvora. Tudi v medijih lahko zasledimo veliko primerov, ki govorijo o različnih kaznivih dejanjih, pri katerih gre za velike denarne zneske oziroma veliko vrednost protipravno pridobljenega premoženja ter s tem povezanimi odvzemi takega premoženja. V diplomski nalogi želimo predstaviti problematiko pri odkrivanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki je povezana z opravljanjem finančnih preiskav ter medsebojnim sodelovanjem organov pregona in različnimi institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, preprečevanja pranja denarja itd. Osrednji del naloge se osredotoča na zakonodajo s področja odvzema protipravne premoženjske koristi. Kot protipravno premoženjsko korist je treba obravnavati vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. Splošno načelo kazenskega materialnega prava je, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, kar določa 74. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Z analizo primera, opredeljenega v osmem poglavju naloge, pa želimo predstaviti uspešen odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, diplomske naloge
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1611; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (404,46 KB)

4.
Odvzem protipravne premoženjske koristi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Perovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Celoten svet, tudi Slovenija, se vsakodnevno srečuje s kriminaliteto, ne le s klasično oz. ulično kriminaliteto, temveč tudi z organizirano in gospodarsko kriminaliteto, ki povzročata bistveno večjo škodo, prav tako ju je težje odkriti, saj sta bolje organizirani in prikriti kot klasična kriminaliteta. Osebe s kaznivimi dejanji pridobivajo protipravno premoženjsko korist in si s tovrstnim premoženjem večajo svojo moč in položaj v družbi. Sredstva, ki jih pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj vlagajo v druga kazniva dejanja in tako širijo svoj krog delovanja. V diplomski nalogi želimo predstaviti institut odvzema protipravne premoženjske koristi in varstvo oškodovanca v primeru, da mu je s kaznivim dejanjem povzročena škoda, saj lahko v kazenskem postopku vloži premoženjskopravni zahtevek. Najprej bomo splošno opredelili odvzem protipravne premoženjske koristi, nato način odvzema in opredelitev oseb, proti katerim je mogoče izvesti odvzem. To so storilci kaznivih dejanj ali drugi neposredni prejemniki te protipravne koristi, druge fizične ter pravne osebe. Zakonodaja Republike Slovenije; Kazenski zakonik 1 in Zakon o kazenskem postopku nam omogočata tematiko odvzema protipravne premoženjske koristi obravnavati z materialnega in procesnopravnega vidika. V postopkovni vidik je vključeno tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženja in možne oblike odvzema te protipravno pridobljene koristi. Z analizo statističnih podatkov policije o pobudi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tožilstva o odrejenih stvarnih omejevalnih ukrepih želimo predstaviti uspešnost organov odkrivanja in pregona pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Za konec se bomo osredotočili še na hrambo premoženja, ki je bilo začasno zavarovano za odvzem protipravne premoženjske koristi, kar nam podrobneje opredeljujeta Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami ter Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1760; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (301,04 KB)

5.
6.
INTEGRIRANA FINANČNA PREISKAVA IN ZASEG PROTIPRAVNE PREMOŽENJSKE KORISTI
Martin Rupnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kazenskopravna finančna preiskava, ki jo določata Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku, je temeljno orodje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Je izrednega pomena za odvzem protipravne premoženjske koristi storilcem kaznivih dejanj ali osebam, na katere je bilo premoženje preneseno. V prvem delu diplomske naloge je podrobno predstavljena pravna podlaga kazenskopravne finančne preiskave, podano pa je tudi jasno razlikovanje od drugih dveh oblik finančnih preiskav, ki jih poznamo v Republiki Sloveniji. Pri izvajanju kazenskopravne finančne preiskave je bistvenega pomena tesno sodelovanje organov z različnimi pristojnostmi, ki vodijo določene zbirke podatkov, z izvajalci finančne preiskave, najpogosteje policijo in državnim tožilstvom. V osrednjem delu diplomske naloge je finančna preiskava analizirana tudi s praktičnega (izkustvenega) vidika. Sodelovanje in razmerja med vsemi sodelujočimi organi v postopku zavarovanja protipravne premoženjske koristi je potrebno stalno krepiti in v bodoče bolj sistemsko urediti. Najbolj pereče težave pri dejanskem izvajanju finančnih preiskav so opisane v zadnjem delu diplomske naloge. Navedene težave onemogočajo bolj učinkovito izvajanje finančnih preiskav ter zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja. Za izboljšavo ureditve predmetnega področja so predlagani ukrepi spremembe zakonodaje predvsem glede časovnega trajanja začasnega zavarovanja, razpolaganja in upravljanja z zavarovanim premoženjem ter zagotovitev potrebnih dostopov do podatkov v predkazenskem postopku.
Ključne besede: finančna preiskava, protipravna premoženjska korist, zavarovanje protipravne premoženjske koristi, pristojnosti in sodelovanje organov.
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

7.
Problematika pridobivanja podatkov pri izvedbi finančnih preiskav
Andrej Žgajnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Eden temeljnih ciljev storilcev za izvrševanje kaznivih dejanj je pridobitev premoženjske koristi, s katero v nadaljevanju prosto razpolagajo. Na drugi strani pa je državi bistveno, da se nezakonito pridobljeno premoženje ali premoženjska korist storilcu, ali osebi, kateri je bila ta korist prenesena, odvzame. Trenutno slovenski državni aparat pozna tri različne postopke, s katerimi ugotavlja premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega – tako imenovane finančne preiskave. Finančne preiskave v sklopu svojih pristojnosti v Sloveniji opravljajo tožilstvo in Finančna uprava RS, policija pa izvaja finančne preiskave v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene v Kazenskem zakoniku (KZ-1, 2008) in Zakonu o kazenskem postopku (ZKP, 2012), dolžnost opravljanja finančnih preiskav pa ji nalaga tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013). V diplomski nalogi smo proučili postopke pridobivanja podatkov o premoženju osumljencev kaznivih dejanj, potrebnih za izvedbo finančnih preiskav, ki jih izvaja policija. Identificirali in analizirali smo težave pridobivanja in vrednotenja pridobljenih podatkov o premoženju subjekta finančne preiskave iz uradnih evidenc naših državnih institucij ter problematiko pridobivanja podatkov iz tujine. Ugotovili smo, da so finančne preiskave zaradi neučinkovitega sodelovanja in nepovezanosti evidenc državnih organov izredno dolgotrajne, pridobljeni podatki pa ne razkrivajo konkretnega premoženja. Pridobivanje podatkov iz tujine postopke še dodatno podaljša, v nekaterih primerih pa podatki sploh niso dostopni. Za pridobivanje konkretnejših podatkov, poenostavitev postopkov in dvig uspešnosti opravljenih finančnih preiskav bi bile potrebne korenite sistemske rešitve, tako na nivoju države, kot tudi na meddržavnem nivoju.
Ključne besede: finance, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, protipravna premoženjska korist, finančne preiskave, diplomske naloge
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 832; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (567,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici