SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FUNKCIONALIZACIJA POVRŠINE PET (POLIETILEN TEREFTALATNE) FOLIJE ZA DOSEGO PROTIMIKROBNIH LASTNOSTI
Maja Kaisersberger, 2010, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih embalažnih materialov je v funkcionalizaciji površine embalažnih materialov z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, ki je pridobljen s postopkom alkalne deacetilacije hitina in je za celulozo drugi najbolj razširjeni bipolimer na zemlji. Hitozan vsebuje amino skupine, ki elektrostatično reagirajo s površino celic patogenih mikroorganizmov in jih s tem poškodujejo ali celo uničijo. Dejstvo je, da je večina obstoječih raziskav s hitozanom izvedena v raztopini in ne v obliki filma, tako da razvoj hitozanskih premazov za materiale embaliranja predstavlja velik izziv. Diplomsko delo podaja bistvene podatke o PET embalaži ter vsebuje primerjave med neobdelanim PET in PET z nanešenim hitozanskim premazom. Namen naše naloge je bil funkcionalizirati površino PET folij s hitozanom za dosego protimikrobnih lastnosti. Pri funkcionalizaciji polimerov za dosego specifičnih lastnosti je pomembno, da te dodane lastnosti na polimeru uspešno zasleduješ, zato smo obdelane površine PET materialov analizirali z vidika: i) vsebnosti vezave hitozana: določitev amino funkcionalnih skupin ter ii) načina vezave hitozana: reverzibilnost oz. ireverzibilnost vezave. S potenciometrično titracijo smo dokazovali prisotnost hitozana na površini PET po impregnaciji in desorpciji. Rezultate smo primerjali s suhima spektroskopskima tehnikama ATR FTIR in XPS. Obe tehniki dokazujeta vezavo hitozana na površino PET materiala. Drugi del diplomske naloge je bil namenjen študiju desorpcije hitozana s površine PET folij. Poleg že uporabljenih tehnik (potenciometrična titracija, ATR FTIR, XPS) je bila za določitev kinetike desorpcije hitozana s površine folij uporabljena indirektna polielektrolitska titracija. Primerjali smo jo s konvencionalno spektrofotometrično metodo — ninhidrinsko reakcijo. Na ta način smo želeli opredeliti naravo vezave hitozana na površino PET. Eden izmed najpomembnejših aspektov diplomskega dela je bil študij interakcij med funkcionalizirano površino materiala ter spektrom patogenih bakterij in gliv svežega perutninskega mesa, kjer v raziskavah obstaja vrzel — večina objav se nanaša na tekoče medije in ne na kompleksne heterogene sisteme, kot so funkcionalizirani vlaknotvorni polimerni materiali.
Ključne besede: PET, hitozan, potenciometrične in polielektrolitske titracije, ATR FTIR, XPS, protimikrobnost
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 2381; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (4,18 MB)

2.
Vpliv temperature na učinkovitost obdelave celuloze s kopolimerom hitozan - eugenol
Anja Škrjanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Problem prisotnosti mikroorganizmov na tekstilijah so funkcionalne, higienske in estetske težave, zato se tudi na področju tehnologije tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja zaščita pred delovanjem različnih patogenih mikrobov. Mikroorganizmi, prisotni na tekstilijah, so predvsem glive in bakterije, lahko pa tudi alge. Za dosego učinkovite protimikrobne zaščite se na področju obdelave tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja naravna spojina imenovana hitozan. V smislu optimalne protimikrobne zaščite tekstilnega materiala pa obdelava s hitozanom ne daje vedno pričakovanih rezultatov. Iz tega razloga se zdi zanimivo hitozan kombinirati še s katero izmed naravnih protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenolom. Eugenol je sestavni del nageljnovih žbic, ki mu prav tako, kakor hitozanu pripisujejo odlično protimikrobno aktivnost. Ker je eugenol tako rekoč netopen v vodi, je potrebna sinteza eugenola s hitozanom na način tvorbe graft-kopolimera. V raziskavi smo uporabili viskozo, kot predstavnico celuloznih vlaken zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat ob hkratni dobri površinski aktivnosti, kar pomeni, da jo je v smislu protimikrobne obdelave možno relativno učinkovito funkcionalizirati. Razen uspešne sinteze kopolimera hitozan/eugenol je pomembna tudi temperatura obdelave/sušenja s kopolimerom obdelane viskoze, saj je s pravilno izbiro temperature možno zagotoviti pogoje za optimalno vezavo kopolimera na izbrani substrat. Za vrednotenje uspešnosti sinteze graft-kopolimera hitozan/eugenol smo izbrali FT-IR spektroskopijo, s katero smo semi-kvantitativno določili učinkovitost kopolimerizacije hitozana z eugenolom. Spektrofotometrično metodo Acid Orange VII smo izbrali kot metodo na osnovi katere smo določili delež dostopnih aminskih skupin. V raziskavo smo vključili še mikrobiološko testiranje po principu redukcije izbranih patogenih mikroorganizmov, kar je bilo izvedeno na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati obdelave viskoze z 1 % raztopino hitozana.
Ključne besede: hitozan, eugenol, funkcionalizacija, viskoza, FTIR spektroskopija, Acid Orange VII, protimikrobnost
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1148; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

3.
NANOS FORMULACIJE HITOZANA IN EKSTRAKTA GRANATNEGA JABOLKA NA POLI(ETILEN TEREFTALAT) (PET)
Sandra Domanjko, 2013, diplomsko delo

Opis: Poli(etilen tereftalat) (PET) je najpogostejša vrsta poliestra in se vse pogosteje uporablja pri pakiranju, embaliranju in drugih potrošniških izdelkih. Njegova prednost je varnost, prozornost, lahkost, preglednost, vendar poteka njegova razgradnja zelo počasi. Zaradi vse večje okoljske in zdravstvene ozaveščenosti ljudi, je prišlo do zanimanja na področju funkcionalizacijskih postopkov embalažnih materialov. Pri funkcionalizacijskih postopkih se vedno bolj uporabljajo snovi oz. fomulacije, ki so naravne, biorazgradljive in okolju prijazne, vendar morajo hkrati s tem izkazovati antioksidativne in protimikrobne lastnosti. Eden izmed atraktivnih in uporabnih reagentov, ki deluje protimikrobno, je hitozan, ki spada med naravne polisaharide in je pridobljen iz hitina. Njegove protimikrobne lastnosti so pogojene z različnimi dejavniki, predvsem pa so odvisne od njegovih amino skupin, katere inhibirajo rast patogenih bakterij. Za izboljšanje antioksidativnosti se uporabljajo naravne snovi, ki že imajo dokazano antioksidativno aktivnost. Tem kriterijem ustreza tudi granatno jabolko (Punicagranatum L.), ki deluje antikancerogeno in protivnetno. Cilj naše diplomske naloge je bil nanos nove aditivne formulacije hitozana in ekstrakta granatnega jabolka na poli(etilen tereftalat) folijo, da bi dosegli izboljšano protimikrobno delovanje in antioksidativno lastnost površin folij. Nanos smo izvedli s tehniko potapljanja očiščene folije poli(etilen tereftalata) v različne kombinacije obeh raztopin. Vezavo spojin ter vpliv različnih vezav teh spojin na poli(etilen tereftalat) smo dokazovali z metodo FTIR in XPS tehniko. Z metodo TN na folijah smo določali celokupni dušik v folijah. Prav tako nas je zanimalo sproščanje oz. spiranje molekul z obdelane poli(etilen tereftalat) folije, kar smo analizirali s tehniko HPLC in TOC/TN. Protimikrobnost smo opredelili s standardno tehniko ASTM E 2149-01, medtem ko smo antioksidativnost določili z ABTS testom.
Ključne besede: Hitozan, PET, protimikrobnost, antioksidativno delovanje, ATR, FTIR, XPS
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 909; Prenosov: 91
.pdf Polno besedilo (2,05 MB)

4.
5.
Funkcionalizacija celuloze s formulacijo hitozana in medu za medicinske aplikacije
Maja Dimoska, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bil razviti formulacijo hitozana v kombinaciji z medom v različnih masnih razmerjih ene in druge naravne spojine. Taka formulacija bi naj služila kot funkcionalen premaz, primeren za celjenje ran. S stališča naravnih spojin, vključenih v različne obdelovalne formulacije, ki se sicer razlikujejo v razmerju med eno in drugo komponento (hitozan in med) je bilo predvideno, da se bo različno razmerje med hitozanom in medom odrazilo tudi kot razlika glede protimikrobnega in antioksidativnega delovanja funkcionalizirane viskoze. Za nanos posamezne obdelovalne formulacije je bil izbran konvencionalni impregnacijsko-sušilni postopek, proučevanje učinkovitosti posamezne obdelave pa je bilo izvedeno sistematično, kar se kaže tudi v sistematiki izbranih eksperimentalnih tehnik. Dokazali smo, da se lastnosti viskoze, funkcionalizirane z različnimi formulacijami hitozana in medu razlikujejo glede na posamezno obdelovalno kopel.
Ključne besede: hitozan, med, viskoza, formulacija hitozana in medu, protimikrobnost, antioksidativnost
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (2,00 MB)

6.
Tekstilne kozmetične obloge na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z ekstraktom njivske preslice
Kristina Olovec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Aktualni trend na trgu kozmetičnih izdelkov je ustvarjanje kozmetičnih izdelkov, tudi različnih oblog, z vgrajenimi naravnimi učinkovinami. Osnovni namen diplomskega dela je bil zato razviti kozmetično oblogo z aplikacijo naravne spojine na izbrani nosilni substrat. V ta namen je bila kot zdravilna učinkovina izbran ekstrakt njivske preslice, psilil in proteinski koloid pa kot naravni spojini, sposobni tvoriti gel v kombinaciji s prej omenjenim ekstraktom. Lastnost izrazitega nabrekanja psilila in proteinskega koloida je bilo tako možno izrabiti za vgraditev ekstrakta njivske preslice v tako, gel podobno, strukturo z namenom relativno enostavnega nanosa zdravilne/negovalne učinkovine na nosilni substrat iz netkane viskoze. Kot izvor naravne učinkovine vgrajene v oblogo je izbrana njivska preslica kot bogat vir silicija, ki ga je možno uporabiti kot sestavni del kozmetične obloge za npr. zmanjšanje celulita, zmanjševanje vidnosti starostnih peg, obraznih gub in podobno. Ugotovljen je velik potencial izdelanih tekstilnih oblog na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z njivsko preslico na področju kozmetike in nege, saj so rezultati in vivo, ki so bili doseženi na testnih osebah, izredno perspektivni.
Ključne besede: viskoza, obloga, njivska preslica, psilil, keratinski koloid, protimikrobnost, antioksidativnost
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici