| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POLISAHARIDI ZA RAZVOJ MEDICINSKIH TEKSTILIJ
Tijana Ristić, 2009, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v funkcionalizaciji površine tekstilij z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Pri večini funkcionalizacijskih metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, derivat hitina, ki je za celulozo drugi najbolj razširjen biopolimer na Zemlji. Žal pa ima hitozan, kljub številnim prednostim, tudi slabosti kot so omejena stabilnost in učinkovitost vezana na kisli pH medij. Zato je izrednega pomena poiskati ustrezen substitut za hitozan. Med številnimi polisaharidi je primeren kandidat derivat celuloze, aminoceluloza, ki vsebuje aminske skupine vzdolž polimerne verige. V diplomski nalogi smo tako površino viskoznih vlaken protimikrobno funkcionalizirali z uporabo hitozana in aminoceluloze. Pri tem smo uporabili dva mehanizma nanosa, klasično impregnacijo in depozicijo (vezavo koloidne raztopine polisaharida). Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s potenciometrično titracijo in spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7, kakor tudi z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod za določanje aminskih skupin dobro sovpadajo; korelacijski koeficient med njima znaša 0,949. Uporaba aminoceluloze, ne glede na princip nanosa, doprinese na površino vlaken znatno večjo količino aminskih skupin v primerjavi s hitozanom. Poleg tega je aminoceluloza pokazala učinkovito zatiranje patogene bakterije Escherichia coli, medtem ko je bil hitozan proti tej bakteriji popolnoma neučinkovit. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili našo hipotezo, da je aminoceluloza ustrezen substitut za hitozan. Postopek depozicije se je v primerjavi z impregnacijo izkazal kot učinkovitejši, v smislu doprinosa števila aminskih skupin in posledično boljše inhibicije patogenih mikroorganizmov.
Ključne besede: viskozna vlakna, hitozan, aminoceluloza, impregnacija, depozicija, protimikrobne lastnosti, potenciometrična titracija
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2470; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, diplomsko delo

Opis: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Ključne besede: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2161; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
FUNKCIONALIZACIJA CELULOZE S HITOZANOM IN NJEGOVIMI DERIVATI
Petra Slemnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Medicinske tekstilije so eno od najhitreje rastočih področij tehničnih tekstilij. Hiter razvoj je mogoče pripisati različnim dejavnikom kot so naraščanje in staranje prebivalstva, sprememba ţivljenjskega standarda in povečan pomen zdravega ţivljenja ter skrbi za zdravje, pa tudi zaradi porasta bakterijsko nalezljivih bolezni in bolnišničnih okuţb. Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zaradi tega v zadnjem času narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti, kot so do sedaj manj uporabljeni aminski polisaharidi in njihovi derivati, ki posedujejo protimikrobne lastnosti. Med njimi je trenutno najbolj aktualen aminski polisaharid hitozan, ki pa kljub zelo aktualni in široki uporabnosti izkazuje nekatere slabosti, zlasti omejeno topnost, ter posledično protimikrobno aktivnost le v kislem mediju. Iz hitozana je mogoče s kemičnimi modifikacijami pridobiti širok spekter derivatov z namenov izboljšave njegovih lastnosti. Namen naloge je bil izvesti primerjavo med komercialnim hitozanom (primarne aminske skupine) in njegovim derivatom (hitozan s kvarternimi amonijevimi spojinami) z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin tekstilij. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana iz tekočega medija na površino celuloze. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega (določitev funkcionalnih skupin vlaken) kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se kvarterni hitozan v primerjavi s komercialnim (aminske skupine) na površino vlaken adsorbira v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin ter tako daje posledično boljše protimikrobne učinke.
Ključne besede: viskoza, aminski polisaharidi, funkcionalizacija, hitozan, kvarterni hitozan, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 2234; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
DOLOČANJE VSEBNOSTI SREBRA PRI VEZAVI IN SPROŠČANJU S CELULOZNIH NOSILCEV V FIZIOLOŠKO OKOLJE
Sabina Uran, 2012, diplomsko delo

Opis: Srebro je znano kot močan naravni antibiotik. Kot aktivna protimikrobna komponenta se je dobro uveljavilo tudi na področju izdelave medicinskih oblog za oskrbo ran. Namen diplomskega dela je bila vezava srebra na celulozni nosilec (viskozna koprena) in spremljanje njegovega sproščanja v fiziološko okolje. Z uporabo fiziološkega medija in primerne membrane smo skušali simulirati rano in se tako približati realnemu dogajanju na rani. Za sproščanje srebra z viskozne koprene smo kot in vitro sistem uporabili modificirano Franz-ovo difuzijsko celico. Sproščanje smo spremljali z merjenjem koncentracije srebra s pomočjo metode atomske absorpcijske spektroskopije. Uspešno nam je uspelo vezati srebro različnih koncentracij na viskozno kopreno. Iz rezultatov sproščanja pa sklepamo, da je prišlo do zamašitev por membrane v Franz-evi difuzijski celici, saj se je iz vzorcev z različnimi vezanimi koncentracijami srebra sprostil enak delež srebra.
Ključne besede: srebrovi nano-delci, vezava srebra, sproščanje srebra, protimikrobne lastnosti, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1169; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
Barvanje z naravnimi barvili in protimikrobne lastnosti volnenih materialov
Tamara Cepec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je proučeno, kakšne možnosti so nam dane pri uporabi naravnih rastlinskih barvil za barvanje volne, ter kateri naravni materiali nam omogočajo tudi doseganje protimikrobnih lastnosti. Izbrane so bile surovine, za katere smo predvidevali dobre barvalne sposobnosti. V našem primeru je to avokadovec, malinjak, navadni oreh, pravi žafran, rdeča paprika in rdeče zelje. Pri procesu barvanja smo ločeno dodajali dve kovinski soli (aluminijev sulfat v kombinaciji s kalijevim hydrogen tartratom in železov sulfat), in sicer za doseganje pestrejših barvnih učinkov ter boljše obstojnosti. Po postopku barvanja so bili vzorci oprani, posušeni in razvlaknjeni. Sledil je preizkus barvnih obstojnosti na pranje ter test protimikrobnih lastnosti. Barvano volno smo tudi barvnometrično ovrednotili po CIELAB sistemu.
Ključne besede: volna, naravna barvila, ekstrakcija barvil, barvanje volne, kovinske soli, barvne obstojnosti, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1267; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
8.
EKSTRAKCIJA PROTIMIKROBNEGA ETERIČNEGA OLJA IZ VRTNEGA OGNJIČA (CALENDULA OFFICINALIS) S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI
Sabina Uran, 2015, magistrsko delo

Opis: Vrtni ognjič (lat. Calendula officinalis) velja za staro okrasno in zdravilno rastlino. Različni pripravki iz njegovih cvetov se uporabljajo notranje za lajšanje krčev, želodčnih in menstrualnih težav. Dobro se obnese tudi zunanje na koži, kjer pospešuje celjenje ran ter pomirja vneto in razdraženo kožo. Namen magistrskega dela je bila ekstrakcija vrtnega ognjiča s pomočjo konvencionalnih ekstrakcijskih metod in superkritične ekstrakcije (SFE). Cilj magistrske naloge je tako bil ugotoviti način ekstrakcije, ki zagotavlja boljše izkoristke eteričnega olja. Predpostavljali smo, da je vsebnost protimikrobnih komponent v ekstraktu vrtnega ognjiča odvisna od različnih ekstrakcijskih metod in ekstrakcijskih pogojev, kot so tlak, temperatura in vrsta topila. Kemijsko sestavo ekstraktov smo ovrednotili s pomočjo plinske kromatografije z masno spektroskopijo (GC – MS) in UV - VIS spektrofotometrije. Iz rezultatov je razvidno, da smo največ komponent identificirali v ekstraktu pridobljenem s pomočjo destilacije z vodno paro, sledijo ekstrakti pridobljeni z SFE. Najmanj komponent smo identificirali v ekstraktih pridobljenih s Soxhlet-ovo aparaturo. Glede na že objavljene študije ugotavljamo, da smo uspešno identificirali glavne komponente v ekstraktih vrtnega ognjiča. V večini ekstraktov smo ne glede na način ekstrakcije ugotovili prisotnost komponent v največjem deležu, kot so Leden, γ – Cadinene in δ – Cadinene. Sklepamo, da bi naši ekstrakti v primeru mikrobioloških raziskav lahko delovali protimikrobno. Kljub temu, da smo v ekstraktih pridobljenih z SFE identificirali manj komponent smo mnenja, da ta metoda zagotavlja boljše izkoristke eteričnega olja in ekstrakcijo temperaturno občutljivejših komponent.
Ključne besede: vrtni ognjič, eterično olje, protimikrobne lastnosti, ekstrakcija s superkritičnimi fluidi, plinska kromatografija z masno spektroskopijo
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1404; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

9.
Funkcionalizacija sintetičnih polimerov za razvoj nove protimikrobne embalaže
Lidija Fras Zemljič, Simona Strnad, Cornelia Vasile, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: embalažni materiali, hitozan, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 12.01.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (153,93 KB)

10.
Protimikrobna funkcionalizacija celuloznih materialov
Lidija Fras Zemljič, Zdenka Peršin, Pedro Fardim, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: medicinske tekstilije, celulozna vlakna, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 12.01.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (155,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici