| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktov
Sara Štumpf, 2018, magistrsko delo

Opis: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Ključne besede: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 2100; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

6.
7.
8.
EKSTRAKCIJA PROTIMIKROBNEGA ETERIČNEGA OLJA IZ VRTNEGA OGNJIČA (CALENDULA OFFICINALIS) S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI
Sabina Uran, 2015, magistrsko delo

Opis: Vrtni ognjič (lat. Calendula officinalis) velja za staro okrasno in zdravilno rastlino. Različni pripravki iz njegovih cvetov se uporabljajo notranje za lajšanje krčev, želodčnih in menstrualnih težav. Dobro se obnese tudi zunanje na koži, kjer pospešuje celjenje ran ter pomirja vneto in razdraženo kožo. Namen magistrskega dela je bila ekstrakcija vrtnega ognjiča s pomočjo konvencionalnih ekstrakcijskih metod in superkritične ekstrakcije (SFE). Cilj magistrske naloge je tako bil ugotoviti način ekstrakcije, ki zagotavlja boljše izkoristke eteričnega olja. Predpostavljali smo, da je vsebnost protimikrobnih komponent v ekstraktu vrtnega ognjiča odvisna od različnih ekstrakcijskih metod in ekstrakcijskih pogojev, kot so tlak, temperatura in vrsta topila. Kemijsko sestavo ekstraktov smo ovrednotili s pomočjo plinske kromatografije z masno spektroskopijo (GC – MS) in UV - VIS spektrofotometrije. Iz rezultatov je razvidno, da smo največ komponent identificirali v ekstraktu pridobljenem s pomočjo destilacije z vodno paro, sledijo ekstrakti pridobljeni z SFE. Najmanj komponent smo identificirali v ekstraktih pridobljenih s Soxhlet-ovo aparaturo. Glede na že objavljene študije ugotavljamo, da smo uspešno identificirali glavne komponente v ekstraktih vrtnega ognjiča. V večini ekstraktov smo ne glede na način ekstrakcije ugotovili prisotnost komponent v največjem deležu, kot so Leden, γ – Cadinene in δ – Cadinene. Sklepamo, da bi naši ekstrakti v primeru mikrobioloških raziskav lahko delovali protimikrobno. Kljub temu, da smo v ekstraktih pridobljenih z SFE identificirali manj komponent smo mnenja, da ta metoda zagotavlja boljše izkoristke eteričnega olja in ekstrakcijo temperaturno občutljivejših komponent.
Ključne besede: vrtni ognjič, eterično olje, protimikrobne lastnosti, ekstrakcija s superkritičnimi fluidi, plinska kromatografija z masno spektroskopijo
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 3309; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

9.
10.
Barvanje z naravnimi barvili in protimikrobne lastnosti volnenih materialov
Tamara Cepec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je proučeno, kakšne možnosti so nam dane pri uporabi naravnih rastlinskih barvil za barvanje volne, ter kateri naravni materiali nam omogočajo tudi doseganje protimikrobnih lastnosti. Izbrane so bile surovine, za katere smo predvidevali dobre barvalne sposobnosti. V našem primeru je to avokadovec, malinjak, navadni oreh, pravi žafran, rdeča paprika in rdeče zelje. Pri procesu barvanja smo ločeno dodajali dve kovinski soli (aluminijev sulfat v kombinaciji s kalijevim hydrogen tartratom in železov sulfat), in sicer za doseganje pestrejših barvnih učinkov ter boljše obstojnosti. Po postopku barvanja so bili vzorci oprani, posušeni in razvlaknjeni. Sledil je preizkus barvnih obstojnosti na pranje ter test protimikrobnih lastnosti. Barvano volno smo tudi barvnometrično ovrednotili po CIELAB sistemu.
Ključne besede: volna, naravna barvila, ekstrakcija barvil, barvanje volne, kovinske soli, barvne obstojnosti, protimikrobne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 2578; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici