| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZDELAVA IN KARAKTERIZACIJA HITOZANSKIH NANODELCEV ZA MEDICINSKO UPORABO
Metod Kolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izdelati in okarakterizirati nanodelce, ki nastanejo s tehniko ionotropnega geliranja iz hitozana in natrijevega tripolifosfata (TPP). Nanodelcem smo določili naboj s polielektrolitsko titracijo, velikosti z metodo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) in zeta potencial z elektroforetičnim sipanjem svetlobe ter protimikrobni učinek po standardu ASTM E 2149-01. Preverili smo vpliv različnih masnih razmerij reaktantov in vpliv dodatka stabilizatorja polietilen glikola (PEG) na lastnosti disperzije nanodelcev. Ugotovili smo, da se s povečanjem masnega razmerja hitozan/TPP povečujejo: množina prostih amino skupin in s tem naboj, hidrodinamski radij ter zeta potencial, kakor tudi protimikrobni učinek na nekatere testirane mikroorganizme. Ugotovili smo, da dodatek stabilizatorja polietilen glikola (PEG) k disperziji nanodelcev ne vpliva izrazito na spremembe hidrodinamskega premera nanodelcev, medtem ko znižuje heterodisperznost velikosti nanodelcev in zeta potencial, in tako naredi disperzije manj stabilne. Iz tega sklepamo, da PEG proučevanih molekulskih mas ni najustreznejši stabilizator za disperzije hitozanskih nanodelcev. Ugotovili smo, da so nanodelci protimikrobno učinkoviti; presenetljivo celo bolje inhibirajo rast mikroorganizmov kot sama raztopina hitozana. Nano-formulacija hitozana omogoča njegovo optimalno in nadzorovano difuzijo v celice patogenih mikroorganizomov in je tako njihova degradacije še učinkovitejša.
Ključne besede: hitozan, nanodelci, TPP, ionotropno geliranje, ionsko geliranje, protimikrobna učinkovitost
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 2794; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

2.
KARAKTERIZACIJA ADSORPCIJE NANODELCEV HITOZANA NA CELULOZNO MATRICO
Enisa Turalić, 2012, diplomsko delo

Opis: Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zlasti aktualen na področju funkcionalizacije tekstilij je hitozan. Tako kot v farmaciji in kozmetiki je tudi na področju razvoja medicinskih tekstilij trend v uporabi nanodelcev za doseganje funkcionalnosti vlaken oz. tkanin. Tako imajo nanodelci hitozana kot adsorbat za tekstilijo številne prednosti pred samo raztopino hitozana. Namen naloge je bil izvesti primerjavo med hitozanom in nanodelci hitozana z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin celuloznih vlaken. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana in nanodelcev hitozana iz tekočega medija na površino celulozne matrice. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se nanodelci hitozana v primerjavi s hitozanom (aminske skupine) na površino vlaken adsorbirjo v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin, ter tako dajejo posledično boljše protimikrobne učinke.
Ključne besede: hitozan, nanodelci, viskozna vlakna, impregnacija, potnciometrična titracija, zeta potencial, protimikrobna učinkovitost
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1527; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
4.
Ekstrakcija eteričnih olj iz ingverja (Zingiber officinale)
Katja Svetek, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati potencialne protimikrobne in antioksidativne učinke različnih ekstraktov, pridobljenih iz ingverja (Zingiber officinale), s ciljem potencialne uporabe naravnih izvlečkov v prehrambeni, farmacevtski, živilski in kozmetični industriji. Ekstrakte smo pridobili z različnimi metodami ekstrakcije; s Soxhletovo metodo, ultrazvočno metodo in superkritično ekstrakcijo s CO2. Vse ekstrakcije smo izvajali dve uri. Pri Soxhletovi in ultrazvočni ekstrakciji smo uporabili različna topila, s ciljem prepoznati razliko med ekstrahiranimi komponentami s pomočjo polarnega in nepolarnega topila. Različne metode ekstrakcije in različna topila vplivajo na količino pridobljenega ekstrakta in na vsebnost komponent, ki jih ekstrakt vsebuje. Zanimal nas je izkoristek ekstrakcij in kvaliteta pridobljenih ekstraktov. Uporabili smo dve spektrofotometrični metodi; radikalsko metodo DPPH za določanje antioksidativne aktivnosti ekstraktov in metodo za določanje vsebnosti totalnih fenolov. Za določevanje protimikrobnega učinka smo uporabili difuzijsko metodo z diski, protimikrobno delovanje smo testirali na grampozitivni bakteriji Staphylococcus aureus, gramnegativni bakteriji Escherichia coli in kvasovki Candida albicans. V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcij in analiznih metod, ki smo jih izvedli. Iz rezultatov je vidno, da je uporaba Soxhletove ekstrakcije in topila aceton najboljša izbira za dosego najvišjega izkoristka ekstrakcije. Antioksidativni potencial smo ovrednotili z DPPH metodo, s katero smo najvišji odstotek inhibicije opazili pri ekstraktu, pridobljenem s superkritično ekstrakcijo pri 135 bar. Najnižji odstotek inhibicije smo opazili pri obeh ekstraktih, pridobljenih s topilom heksan. Pri določevanju vsebnosti totalnih fenolov smo opazili najvišjo vsebnost v ekstraktu, pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili mešanico acetona in vode v razmerju 1:1. Najnižji delež vsebnosti totalnih fenolov smo opazili pri ekstraktoma, pridobljenima s topilom heksan; kar sovpada z najnižjim antioksidativnim potencialom. Nekateri pridobljeni ekstrakti so delovali protimikrobno proti C. albicans in S. aureus, medtem ko proti E.coli noben ekstrakt ni pokazal protimikrobnega učinka.
Ključne besede: ingver, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, protimikrobna učinkovitost, fenolne spojine
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici