| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SLABA BANKA: PRIMERJAVA ŠPANSKE IN SLOVENSKE SLABE BANKE
Žiga Damiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je predstavljeno, kako je prišlo do svetovne finančne krize leta 2008. Vse države so se takrat morale soočiti z dejstvom, da je tudi njih prizadela kriza, in se odločiti, kako posredovati, da bi bile posledice čim manjše. Raziskovali smo tudi, kdo so krivci za nastanek krize globalne razsežnosti. Ker se je kriza zgodila zaradi ameriškega drugorazrednega trga hipotekarnih posojil, se je seveda kriza najprej pojavila v ZDA, ker pa je ameriško gospodarstvo tako veliko in močno, se je kriza hitro razširila tudi v Evropo, saj so evropske banke veliko vlagale v ameriški trg hipotekarnih posojil. Slabe terjatve so nastale predvsem zaradi zgrešene politike bank, ki so dajale kredite fizičnim osebam in pravnim subjektom, za katere se je vedelo, da ne bodo sposobni vrniti najetih kreditov. Države so se morale odločiti, s katerimi instrumenti bodo ublažile posledice krize. Večina držav se je odločila za uvedbo slabe banke in prenos slabih sredstev. Ker pa poznamo več modelov slabe banke, se je bilo treba odločiti, kateri model izbrati, da bi tako čim prej izplavali iz krize. Opisali smo več modelov, ki so med bolj prepoznavnimi in uspešnimi. Podrobneje smo opisali slovenski model slabe banke – DUTB in ga primerjali s špansko slabo banko – SAREB. Primerjali smo ju po več kriterijih in predstavili ugotovitve.
Ključne besede: slaba banka, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, DUTB, SAREB
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1774; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (719,50 KB)

2.
PROTIKRIZNI UKREPI V SLOVENIJI, GRČIJI, ŠPANIJI IN CIPRU
Domen Šurbek, 2014, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA in se nato hitro širila v Evropo, je zavzela globalne razsežnosti in prizadela številne države, med njimi tudi Grčijo, Španijo, Ciper in Slovenijo. Da bi krizo in njene posledice omejile, so se države posluževale protikriznih ukrepov, ki pa so bili v veliki meri omejeni zlasti na varčevanje in pridobivanje zunanje pomoči. Primerjava protikriznih ukrepov med državami tako kaže, da so se države v veliki meri posluževale podobnih ukrepov, ki so prinašali tudi podobne rezultate. Čeprav napovedi in kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarskih razmer, ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid, če bi države več svoje pozornosti usmerile v druge tipe in ne zgolj varčevalne ukrepe.
Ključne besede: gospodarska kriza, finančna kriza, protikrizni ukrepi, Slovenija, Grčija, Španija, Ciper
Objavljeno v DKUM: 21.11.2014; Ogledov: 1690; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (730,54 KB)

3.
PRIMERJAVA PROTIKRIZNIH UKREPOV MED ITALIJO IN SLOVENIJO
Gregor Marc, 2013, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki je nastala zaradi tveganega poslovanja finančnih institucij v Združenih državah Amerike, se je razširila po svetu in prizadela tudi evropske države. Prizadeti sta bili tudi Italija in Slovenija. Da bi krizo omejili, sta omenjeni državi uvedli različne protikrizne ukrepe, ki so temeljili predvsem na varčevanju in spodbujanju gospodarske rasti. Primerjava protikriznih ukrepov med državama je pokazala, da sta državi na nekaterih področjih sprejeli podobne ukrepe. Tudi učinki sprejetih ukrepov na gospodarstvi obeh držav kažejo na nekaterih področjih podobno sliko. Kriza še zdaleč ni odpravljena in bo potrebno še veliko napora, tako v Sloveniji kot tudi v Italiji, da bo prišlo do njene omejitve.
Ključne besede: finančna kriza, protikrizni ukrepi, Italija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.11.2013; Ogledov: 1283; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (701,19 KB)

4.
KREDITNA TVEGANJA V ČASU FINANČNE KRIZE IN SPODBUDE ZA OŽIVITEV KREDITIRANJA
Vesna Čebular, 2013, magistrsko delo

Opis: Smo v obdobju izjemne negotovosti in krize zaupanja. Živimo v času največje krize po drugi svetovni vojni. Gospodarske razmere v domačem in mednarodnem okolju so izredno slabe, finančna in politična kriza v Sloveniji pa trenutno situacijo, v kateri živimo, samo še zaostrujeta. To dejstvo ne velja le za Slovenijo temveč za celotno Evropo in preostali del sveta. Slovenija se je znašla v kreditnem krču, iz katerega nekako ne vidimo izhoda, saj se vrtimo v začaranem krogu od gospodarske krize z začetkom gradbeniškega kolapsa, slabšanja portfelja bank, slabših bonitetnih ocen, nedostopnosti do virov financiranja ter posledično bančnega zaostrenega kreditiranja v zelo omejenem obsegu. V nadaljevanju to povzroči manjše investicije in razvoj pri podjetjih, ki zaradi nedostopnosti do virov ne morejo zagnati prepotrebnih investicij in s tem ponovnega gospodarskega razvoja. Moje magistrsko delo je prikaz kreditnih tveganj v času finančne krize in nekaterih rešitev za oživitev kreditiranja na področju gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Osrednji del magistrskega dela sloni na pregledu izvajanja protikriznih ukrepov v Sloveniji in pregled spodbud za zagon kreditiranja tako v finančnem kot v gospodarskem sektorju. Slovenija je le del vseevropske gospodarsko-finančne krize in je vključena v EU in deluje v okviru smernic, sprejetih v vrhu Evrope. V pričujočem delu so predstavljene tudi spodbude in rešitve, ki jih izvajajo v EU in sprejete strukturne reforme za izhod iz krize.
Ključne besede: Kreditno tveganje, zavarovanje kreditnega tveganja, protikrizni ukrepi, spodbude za kreditiranje, jamstvena shema, subvencija
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (663,88 KB)

5.
LIKVIDNOSTNI KRČ V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE (PRIMERJAVA SLOVENIJE IN TUJINE)
Natalija Cerovski, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo opisali aktualno finančno in gospodarsko krizo. Predstavili smo likvidnostni krč in njegove dejavnike. Opisali smo razmere v Sloveniji na področju bančnega in realnega sektorja ter hkrati navedli ukrepe, ki jih izvaja vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije. Za lažjo predstavo pomena krize v Sloveniji smo to primerjali s posledicami krize v določenih državah Evrope-njihovo soočenje s finančno in gospodarsko krizo ter reševanje le-te. Prikazali smo tudi ukrepe ECB in EU za reševanje posledic krize.
Ključne besede: likvidnostni krč, finančna kriza, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, likvidnost
Objavljeno v DKUM: 23.11.2011; Ogledov: 1957; Prenosov: 231  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Mitja Podgajski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 25.07.2011; Ogledov: 2974; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Čulk, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Ključne besede: Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2011; Ogledov: 2859; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, diplomsko delo

Opis: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Ključne besede: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Objavljeno v DKUM: 12.07.2011; Ogledov: 7135; Prenosov: 842
.pdf Celotno besedilo (786,07 KB)

9.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Janez Štravs, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje pojem migracije in pravno ureditev zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji, nato preide na zaposlovanje tujcev od osamosvojitve do danes, na koncu pa predstavi vpliv recesije na zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji v času globalne gospodarske recesije. Zaposlovanje tujcev je razdeljeno na dve časovni obdobji. V prvem obdobju je zajeto zaposlovanje tujcev od leta 1991 do 2000. V drugo obdobje pa je zajeto obdobje od leta 2000, ko je stopil v veljavo nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, pa do junija 2010. To drugo obdobje je še posebej predstavljeno, kot obdobje pred vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in obdobje po letu 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije. Diplomsko delo se dotakne tudi različnih vzrokov zaposlovanja tujcev in vpliv zaposlovanja le teh na trg domače delovne sile. Prikaže značilnosti in strukturo zaposlenih tujcev v Republiki Sloveniji. Predstavi domača pričakovanja in kasnejše dejansko stanje zaposlenih tujcev iz držav članic Evropske Unije, po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, in s kakšnimi protikriznimi ukrepi se je odzvala vlada v času recesije.
Ključne besede: Zaposlovanje, delo, tujec, trg dela, migracije, recesija, protikrizni ukrepi, Evropska Unija, evropski gospodarski prostor.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 3043; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BALTSKE DRŽAVE
Kristijan Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so vedno bile in bodo normalen pojav, ki ima svoje mesto v ciklični dinamiki gospodarstva. Krize in kolapsi nastanejo večinoma zaradi človeškega delovanja, razen če so posledica naravnih katastrof. Tako je bilo tudi pri sedanji krizi, ki se je iz nepremičninske krize v ZDA spremenila v globalno finančno krizo, katere razsežnosti so vidne v vseh državah sveta. Težko obdobje zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot makroekonomski ravni. Posebej hudo je finančna kriza prizadela baltske države. Estonija, Latvija in Litva so tri majhna gospodarstva, ki so v samo nekaj letih iz bivših sovjetskih republik postale ene izmed najrazvitejših držav bivšega komunističnega bloka. So članice EU in Nata in so dosegle visoko stopnjo razvitosti, predvsem zaradi odprtosti njihovih gospodarstev in pritoka tujega kapitala. Vendar jih je trenutna finančna kriza zelo prizadela. Razmere na globalnih trgih so privedle do hudega padca ekonomskih aktivnosti, saj se je močno zmanjšal pritok tujega kapitala. Gospodarska rast je postala negativna, brezposelnost pa zelo visoka, zato se kriza najhuje kaže v zmanjšanju standarda. Ubadajo se tudi z javnofinančnimi težavami in težavami z likvidnostjo. Baltske države so zato sprejele zelo veliko protikriznih ukrepov, od zmanjšanja stroškov do dviga davkov, ki pa zaenkrat še ne kažejo pravih učinkov oz. so krizo malenkost omilili. Države morajo še veliko postoriti, da bodo spet zabeležile rast in postale bolj konkurenčne. Napovedi za leto 2011 so sicer bolj spodbudne, poleg tega naj bi že beležili skromno rast. Vendar so baltske države kot majhne odprte ekonomije zelo odvisne od tujih trgov, zato je razplet krize močno odvisen od dogajanja po svetu.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska rast, inflacija, baltske države, fiskalno ravnovesje, zunanja trgovina, protikrizni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 15.12.2010; Ogledov: 2133; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici