Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA in se nato hitro širila v Evropo, je zavzela globalne razsežnosti in prizadela številne države, med njimi tudi Grčijo, Španijo, Ciper in Slovenijo. Da bi krizo in njene posledice omejile, so se države posluževale protikriznih ukrepov, ki pa so bili v veliki meri omejeni zlasti na varčevanje in pridobivanje zunanje pomoči. Primerjava protikriznih ukrepov med državami tako kaže, da so se države v veliki meri posluževale podobnih ukrepov, ki so prinašali tudi podobne rezultate. Čeprav napovedi in kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarskih razmer, ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid, če bi države več svoje pozornosti usmerile v druge tipe in ne zgolj varčevalne ukrepe.
Ključne besede: gospodarska kriza, finančna kriza, protikrizni ukrepi, Slovenija, Grčija, Španija, Ciper
Objavljeno v DKUM: 21.11.2014; Ogledov: 1818; Prenosov: 245
Celotno besedilo (730,54 KB)

Opis: Smo v obdobju izjemne negotovosti in krize zaupanja. Živimo v času največje krize po drugi svetovni vojni. Gospodarske razmere v domačem in mednarodnem okolju so izredno slabe, finančna in politična kriza v Sloveniji pa trenutno situacijo, v kateri živimo, samo še zaostrujeta. To dejstvo ne velja le za Slovenijo temveč za celotno Evropo in preostali del sveta. Slovenija se je znašla v kreditnem krču, iz katerega nekako ne vidimo izhoda, saj se vrtimo v začaranem krogu od gospodarske krize z začetkom gradbeniškega kolapsa, slabšanja portfelja bank, slabših bonitetnih ocen, nedostopnosti do virov financiranja ter posledično bančnega zaostrenega kreditiranja v zelo omejenem obsegu. V nadaljevanju to povzroči manjše investicije in razvoj pri podjetjih, ki zaradi nedostopnosti do virov ne morejo zagnati prepotrebnih investicij in s tem ponovnega gospodarskega razvoja. Moje magistrsko delo je prikaz kreditnih tveganj v času finančne krize in nekaterih rešitev za oživitev kreditiranja na področju gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Osrednji del magistrskega dela sloni na pregledu izvajanja protikriznih ukrepov v Sloveniji in pregled spodbud za zagon kreditiranja tako v finančnem kot v gospodarskem sektorju. Slovenija je le del vseevropske gospodarsko-finančne krize in je vključena v EU in deluje v okviru smernic, sprejetih v vrhu Evrope. V pričujočem delu so predstavljene tudi spodbude in rešitve, ki jih izvajajo v EU in sprejete strukturne reforme za izhod iz krize.
Ključne besede: Kreditno tveganje, zavarovanje kreditnega tveganja, protikrizni ukrepi, spodbude za kreditiranje, jamstvena shema, subvencija
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 1453; Prenosov: 184
Celotno besedilo (663,88 KB)

Opis: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 25.07.2011; Ogledov: 3153; Prenosov: 488
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Ključne besede: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Objavljeno v DKUM: 12.07.2011; Ogledov: 7360; Prenosov: 859
Celotno besedilo (786,07 KB)

Opis: Finančne krize so vedno bile in bodo normalen pojav, ki ima svoje mesto v ciklični dinamiki gospodarstva. Krize in kolapsi nastanejo večinoma zaradi človeškega delovanja, razen če so posledica naravnih katastrof. Tako je bilo tudi pri sedanji krizi, ki se je iz nepremičninske krize v ZDA spremenila v globalno finančno krizo, katere razsežnosti so vidne v vseh državah sveta. Težko obdobje zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot makroekonomski ravni. Posebej hudo je finančna kriza prizadela baltske države. Estonija, Latvija in Litva so tri majhna gospodarstva, ki so v samo nekaj letih iz bivših sovjetskih republik postale ene izmed najrazvitejših držav bivšega komunističnega bloka. So članice EU in Nata in so dosegle visoko stopnjo razvitosti, predvsem zaradi odprtosti njihovih gospodarstev in pritoka tujega kapitala. Vendar jih je trenutna finančna kriza zelo prizadela. Razmere na globalnih trgih so privedle do hudega padca ekonomskih aktivnosti, saj se je močno zmanjšal pritok tujega kapitala. Gospodarska rast je postala negativna, brezposelnost pa zelo visoka, zato se kriza najhuje kaže v zmanjšanju standarda. Ubadajo se tudi z javnofinančnimi težavami in težavami z likvidnostjo. Baltske države so zato sprejele zelo veliko protikriznih ukrepov, od zmanjšanja stroškov do dviga davkov, ki pa zaenkrat še ne kažejo pravih učinkov oz. so krizo malenkost omilili. Države morajo še veliko postoriti, da bodo spet zabeležile rast in postale bolj konkurenčne. Napovedi za leto 2011 so sicer bolj spodbudne, poleg tega naj bi že beležili skromno rast. Vendar so baltske države kot majhne odprte ekonomije zelo odvisne od tujih trgov, zato je razplet krize močno odvisen od dogajanja po svetu.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska rast, inflacija, baltske države, fiskalno ravnovesje, zunanja trgovina, protikrizni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 15.12.2010; Ogledov: 2254; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,31 MB)