1. Priprava antikorozijske prevleke z enkapsuliranim inhibitorjem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTadeja Rožman, 2024, diplomsko delo Opis: Korozija je razdiralni napad na kovino, ki je posledica kemijske ali elektrokemijske reakcije, do katere pride, ko je kovina izpostavljena reaktivnemu okolju (vlaga, kisik, halogenidni ioni, kisline, baze). Pri tem se poslabšajo fizikalne lastnosti kovinskega materiala, zaradi česar ta izgubi svojo funkcionalnost. Za inhibicijo korozijskih procesov se pogosto uporabljajo prevleke, katerih osnovna naloga je ta, da zagotavljajo fizično pregrado med površino kovine in korozivnim okoljem, s čimer se onemogoči difuzija agresivnih ionskih zvrsti, vodnih molekul in molekul kisika do površine. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti korozivnemu mediju, spremenljivih okoljskih pogojev in mehanskih obremenitev se prevleke sčasoma obrabijo, kar pomeni,da jih je potrebno vzdrževati. To predstavlja visoko ekonomsko obremenitev, zato se pojavi potreba po zasnovi t.i. pametnih prevlek, pri katerih se v osnovno prevleko vstavi aktivna učinkovina, ki se ob poškodbi prevleke sprosti iz kapsule in obnovi fizično pregrado. V diplomskem delu smo na aluminijev vzorec nanesli epoksidno prevleko, v katero smo vstavili kationski surfaktant CTAB, enkapsuliran v silikatne nanokapsule. Kationski surfaktant se ob poškodbi prevleke odzove na lokalno spremembo pH, tako da nastopi sproščanje le-tega iz nanokapsul. Nato se CTAB s pomočjo adsorpcije veže na anodna in katodna mesta, s čimer se obnovi fizična pregrada med korozivnim okoljem in kovinsko površino. Korozijsko odpornost prevlek smo preverili v dveh korozivnih medijih: 3,5 % raztopini NaCl in 0,1 M raztopini HCl in sicer s pomočjo elektrokemijskih meritev. Korozijske parametre smo pridobili s pomočjo Tafelove ekstrapolacijske metode in metode linearne polarizacijske upornosti. Površinsko analizo pripravljenih prevlek smo izvedli s pomočjo ATR-FTIR spektroskopije, meritve kontaktnega kota in elektronske vrstične mikroskopije. Meritve so pokazale, da smo z vključitvijo enkapsuliranega inhibitorja v prevleke dosegli inhibicijsko učinkovitost nad 98 %. Ključne besede: korozija aluminija, kloridni ioni, potenciodinamska metoda, pametne prevleke, inkapsuliran inhibitor, protikorozijska zaščita, Tafel metoda Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 342; Prenosov: 88
Celotno besedilo (4,27 MB) |
2. Priprava tankoslojnih plasti na osnovi tio 2 v namene protikorozijske zaščite : magistrsko deloAlain Kerhe, 2021, magistrsko delo Opis: Nezaščitene železne in jeklene površine so dovzetne za zračno vlago in kisik. Na njih se zaradi termodinamske nestabilnosti tvori šibka pasivna plast oksida, ki se lušči in poškoduje kovinske konstrukcijske materiale. V magistrskem delu smo nerjavno jeklo AISI 304 prevlekli s postopkom sol-gel ter izdelano protikorozijsko zaščito na osnovi TiO2, ki naj bi preprečevala tvorbo korozijskih produktov in inhibirala proces korozije. Nanesli smo po več plasti tankoslojne zaščite, med nanašanjem posameznih plasti pa smo jih za stabilizacijo sušili v sušilniku ali avtoklavu: tri plasti pri 500 °C, pet plasti pri 200 °C in 500 °C ter deset plasti pri 200 °C. Plasti smo toplotno obdelali, da bi iz njih odstranili organske komponente, ostali so samo kompleksni oksidi Ti4+. To je vodilo do večje homogenosti in adhezivnosti, manjše poroznosti in boljšega prekrivanja med plastmi.
Preizkušali smo različne sestave plasti ter določali njeno stabilnost, obstojnost, medplastno prekrivanje in inhibicijsko zaščito prevlek v agresivnih medijih, predvsem v HCl pri različnih koncentracijah: 2-%, 8,5-% in 17-%. Za analizo plasti smo uporabljali elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in potenciodinamsko polarizacijsko spektroskopijo (PP). Eksperimentalne točke, pridobljene z metodo EIS, smo predstavili z Nyquistovimi in Bodejevimi diagrami, hkrati pa si z interpretacijo konstruiranih karakterističnih nadomestnih vezij pridobili vpogled v impedančne parametre ter na njihovi podlagi ugotovili pozitivne zaviralne (inhibicijske) lastnosti proti korozijskim procesom pri več nanosih plasti. Najboljšo protikorozijsko zaščito je kovini dajalo pet plasti, sušenih na 200 °C, najslabšo protikorozijsko zaščito pa je imel premazni sistem z vsebnostjo naravnega voska P123 in s tremi plastmi, sušenimi na 500 °C. Ključne besede: protikorozijska zaščita, nerjavno jeklo, postopek sol-gel, inhibicijska hitrost, elektrokemijska impedančna spektroskopija, potenciodinamska polarizacijska spektroskopija Objavljeno v DKUM: 19.03.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 88
Celotno besedilo (6,08 MB) |
3. Pametne prevleke za zaščito konstrukcijskih materialov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnja Copot, 2020, diplomsko delo Opis: Korozija povzroča degradacijo kovinskih materialov, ki so v stiku s tekočino ali plinom. Sam proces se pospeši z izpostavitvijo visokim temperaturam, kislinam in solem. Posledično se spremenijo lastnosti materiala in nastaja škoda pri samem tehnološkem procesu. Da bi korozijo upočasnili, uporabljamo različna inhibitorna sredstva, ki so lahko organske ali anorganske narave.
Diplomsko delo prikazuje študijo pametnih prevlek kot zaščito pred korozijskimi procesi na kovinski površini. Prevleka vsebuje inkapsuliran inhibitor, ki se sprosti, ko se nahaja v agresivnem okolju. Njegovo delovanje lahko zapolni poškodbe na prevleki, ki nastanejo ob fizični poškodbi, ob spremembi pH na medfazni površini med prevleko in korozivnim medijem ter podobnim. Ovojnica kapsule se ob tem predre, sprošča se inhibitor, ki se običajno adsorbira na površino in na tak način nudi dodatno zaščito pred korozijo.
Uporabili smo vzorce iz aluminijeve zlitine tipa EN AW 6451 in jih predhodno obdelali tako, da je bila oprijemljivost prevleke iz epoksidne smole z inkapsuliranimi delci inhibitorja čim večja. Zaščitni sloj smo nanesli z metodo 'spin coatinga', ki ustvari enakomerno tanek sloj zaščitne prevleke na površini preiskovanega vzorca. Testirane prevleke so vsebovale tri različne koncentracije inkapsuliranih delcev inhibitorja. Največjo inhibicijsko učinkovitost je imela 'pametna prevleka' z najvišjim utežnim odstotkom inkapsuliranih delcev, ki so vsebovali kationski surfaktant. Za korozivni medij smo uporabili vodno raztopino natrijevega klorida z dvema različnima koncentracijama (3,5 % in 0,1 mol/L). Meritve smo izvedli na vzorcih po 30-minutni stabilizaciji v raztopini na mirovnem potencialu in po 48 urni predhodni izpostavitvi korozivnemu okolju. V posameznih primerih smo dosegli tudi najvišjo možno vrednost inhibicijske učinkovitosti in sicer = 99 % - 100 % . Ključne besede: korozija, protikorozijska zaščita, pametne prevleke, inhibicijska učinkovitost, inkapsuliran inhibitor Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1031; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,69 MB) |
4. Upravljanje kontrole procesa protikorozijske zaščite jeklenih konstrukcij v podjetju : diplomsko deloAlen Muhič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena prenova kontrole v podjetju, ki se ukvarja s protikorozijsko zaščito jeklenih konstrukcij. Preučena je literatura TQM, koncept šest sigma in SIST EN ISO 9001, ti koncepti pojasnjujejo delovni proces z vidika kakovosti in kontroliranja le-te. V nadaljevanju je predstavljeno okolje in problemi, s katerim se ukvarja diplomska naloga. Po podrobnem opisu začetnega stanja so izpostavljene kritične točke, na katere se v nadaljevanju naslanjajo predlogi za izboljšave. Zraven predlogov za izboljšave je izdelana tehnična dokumentacija, ki je prilagojena za podjetje. Na koncu diplomske naloge pa je izpostavljena vloga samega vodstva podjetja pri projektu prenove kontrole in izvajanja le-te. Ključne besede: celovito obvladovanje kontrole, kontrola procesa, protikorozijska zaščita Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 905; Prenosov: 79
Celotno besedilo (727,31 KB) |
5. Analiza uporabe emajla kot zaščite za betonsko jekloIgor Lenkič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na proučitvi smiselnosti uporabe emajla kot alternative obstoječim metodam protikorozijske zaščite betonskega jekla. Na podlagi znanstvenih objav smo najprej določili oksidne sestave frit, nato pa k vsaki friti na eksperimentalen način določili pripadajoče optimalne pogoje žganja (čas, temperatura). Ob upoštevanju teh pogojev smo pripravili dve seriji emajliranih vzorcev betonskega jekla: prvi sklop raziskave je obsegal vzorce namenjene ugotavljanju mehanskih lastnosti emajliranega jekla, drugi sklop pa analizi protikorozijskih lastnosti emajlov.
Ugotovitve mehanskih lastnosti emajliranega betonskega jekla, ki smo jih izvedli na natezni napravi kažejo, da so emajli sposobni slediti raztezanju jekla do dosežene meje plastičnosti. Na točki, kjer se betonsko jeklo začne plastično preoblikovati, se ves emajl zdrobi v prah in s površine odpade v celoti. Rezultati so pokazali, da ima temperatura žganja odločilen vpliv na znižanje natezne trdnosti emajliranih jekel. Izguba natezne trdnosti, ki nastopi zaradi toplotne obdelave jekla med postopkom emajliranja, lahko v nekaterih primerih doseže tudi 15 %, medtem ko je vpliv žganja na znižanje meje plastičnosti mogoče oceniti na največ 7 %.
Protikorozijske lastnosti emajlov smo analizirali z uporabo elektrokemijskih metod kot so kronopotenciometrija, polarizacijska upornost, elektrokemijska impedančna spektroskopija in ciklična polarizacija. Z meritvami polarizacijske upornosti smo pri nekaterih fritah dosegli tudi do 50–kratno povečanje polarizacijske upornosti. Rezultati ciklične polarizacije kažejo, da smo pripravili frito, ki je nosilec repasivizacijskih lastnosti. Slednja ugotovitev je presenetljiva, saj inertni sloji običajno ne omogočajo repasivizacije. Ključne besede: betonsko jeklo, protikorozijska zaščita, armiran beton, emajl, frite Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1273; Prenosov: 130
Celotno besedilo (4,33 MB) |
6. POŽARNA VARNOST JEKLENIH STAVBSenad Dervišević, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava požarno zaščito jeklenih konstrukcij v primeru požara, lastnosti in obnašanje jekla v požaru. Pojasnjuje osnovne pojme o nastanku in razvoju požara, faze požara ter vpliv požara na mehanske lastnosti jekla. Opisuje načine zaščite jeklenih konstrukcij pred požarom. Zaključek predstavlja primer analize jeklene hale v požaru. Ključne besede: jeklene konstrukcije, požar, požarna odpornost, zaščita proti požaru, korozija, protikorozijska zaščita, cinkanje. Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1718; Prenosov: 143
Celotno besedilo (3,44 MB) |
7. PROTIKOROZIJSKA IN PROTIPOŽARNA ZAŠČITA ZA JEKLENO KONSTRUKCIJOMojca Edšidt, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Naloga predstavlja jeklo kot gradbeni material, opisuje korozijo in njen nastanek ter kako zaščitimo konstrukcijo pred njo. Opisuje požar in njegov potek ter možnosti zaščite pred požarom. V zadnjem poglavju je predpostavljena konkretna konstrukcija, za katero so izračunani stroški za zaščito pred korozijo in požarom. Ključne besede: gradbeništvo, korozija, požar, protikorozijska zaščita, protipožarna zaščita, jeklena konstrukcija, analiza stroškov Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 2685; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. |
9. VPLIV KOMPONENT NA PROTIKOROZIJSKO DELOVANJE PRAŠKASTEGA LAKAMinka Hrastnik, 2012, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil z obstoječimi metodami in postopki razviti praškasti lak s povečanimi protikorozijskimi lastnostmi. S testiranjem smo ugotavljali vpliv različnih protikorozijskih pigmentov na protikorozivno delovanje. V razvojnem laboratoriju praškastih lakov Cinkarne Celje, PE Kemija Mozirje, smo razvili praškaste lake za protikorozijsko zaščito.
Praškasti laki (PL) so barve v prahu, ki nudijo zaščito vsem vrstam kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi imajo številne ekološke in ekonomske prednosti. Praškasti laki so 100 % suha snov, zato ob njihovi uporabi ne prihaja do izpustov hlapnih komponent v zrak in do emisij v vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih komponent, zato ni nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Za doseganje povečane korozijske odpornosti končnih izdelkov je potrebno pred lakiranjem s končnim lakom material zaščititi še s protikorozijskim PL. Poglavitni parameter za protikorozijski PL je dobra korozijska obstojnost, ki se določa s standardizirano metodo za določanje relativne korozijske obstojnosti lakiranih ploščic v kontrolirani slani atmosferi. Postopek je potekal v slani komori s pršenjem slane meglice po zahtevah standarda. Ugotovljali smo, kako po določenem času izpostavljenosti v slani komori vzdržijo testni laki v primerjavi s konkurenčnimi. Rezultat je pokazal, da nekateri pigmenti, ki smo jih uporabili, ugodno vplivajo na korozijsko obstojnost PL.
Na osnovi dobljenih rezultatov primerjalno na konkurenčni izdelek, smo razvili praškasti lak s protikorozijskim delovanjem (primer), ki je primeren za komercialno uporabo. Ključne besede: praškasti lak, korozija, protikorozijska zaščita, slana komora Objavljeno v DKUM: 07.11.2012; Ogledov: 2115; Prenosov: 319
Celotno besedilo (2,72 MB) |
10. PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ GALVANIZIRANJA S ŠESTVALENTNIM IN TRIVALENTNIM KROMOMJanja Škrinjar, 2012, diplomsko delo Opis: Pri galvaniziranju je krom ena izmed pomembnejših komponent, ki so prisotne v kromovih elektrolitih. Velik del teh elektrolitov vsebuje šestvalentni krom, ki je zelo toksičen za človeka in škodljiv za okolje. Različne direktive uporabo šestvalentnega kroma vedno bolj omejujejo, nekatere tudi prepovedujejo, zato proizvajalci aktivno raziskujejo primerno zamenjavo zanj. Med glavne raziskave se uvršča tehnologija s trivalentnim kromom. Cilj te naloge je bila primerjava prevlek iz šestvalentnega in trivalentnega kroma na vzorcih ročnega orodja in ročici družbe Unior d.d. Obdelavo vzorcev prevlek s šestvalentnim kromom smo izvedli na dejanski galvanski liniji družbe Unior d.d., v podjetju Kiesow Nemčija pa so prevlekli vzorce s trivalentnim kromom. Laboratorijsko delo je obsegalo testiranje v slani komori in merjenje debelin nanosov prevlek z aparaturo Kuloskop CMS ter se je izvajalo v laboratoriju družbe. Le za meritev debeline nanosa prevlek na ročici smo ponovno prosili za sodelovanje podjetje Kiesow, kjer so nam jo izmerili z XRF analizatorjem. Ugotovili smo, da je glede na zahteve kakovosti vzorcev podjetja Unior d.d. in ISO standardov kvalitetnejša in obstojnejša prevleka iz šestvalentnega kroma, saj tudi po izpostavljenosti slanici omogoča popolno zaščito in je manj občutljiva na udarce. Prevleka iz trivalentnega kromaje pričela korodirati po osmih urah izpostavljenosti slanici. Ključne besede: galvanizacija, šestvalentni krom, trivalentni krom, korozija, protikorozijska zaščita Objavljeno v DKUM: 11.09.2012; Ogledov: 2910; Prenosov: 519
Celotno besedilo (2,39 MB) |