1. KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJAEva Vivola, 2012, diplomsko delo Opis: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal
instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Ključne besede: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 893; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Vprašanje vere in dvoma pri slovenskih protestantih : (primer Primož Trubar)Alenka Jensterle-Doležal, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je analizirano vprašanje vere in dvoma v dveh delih Primoža Trubarja: v delu Ena dolga Predguvor (1557) in Cerkovna ordninga (1564). Vera je v Trubarjevem razumevanju vrojena, dar božji in izhaja iz interpretacije biblije. Vero dojema kot osnovni religiozni in moralni fenomen, ki razkriva tako problem človekovega odnosa do boga kot tudi do skupnosti, njegove moralne in verske vpetosti v socialni in zgodovinski kontekst. Tako pojmovanje kategorizira dvojnost sveta: pravo vero in svet pravih vernikov na eni strani, na drugi nepravo vero, dvom, nerazumevanje in laž, skupnost ljudi, ki živijo v zmoti. Dvom spada v območje greha, je odklon od božjega zaupanja in neupoštevanje božje avtoritete.
Ključne besede: protestantizem, religija, književnost, Slovenija, Primož Trubar
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1535; Prenosov: 183
Celotno besedilo (278,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Stereotipi v reformaciji : primer odpustkovAleksander Bjelčevič, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Danes nas reformacija zanima zaradi njenih laičnih dosežkov kot knjižni jezik ipd. Malo vemo o njenih verskih in teoloških prizadevanjih, pa še to pogosto napak: da so zanikali Marijino devištvo, obstoj svetnikov; da so odpustki (indulgence) odpuščanje grehov. V članku podrobneje razlagam pomen odpustkov, vsebino Lutrovih tez in Trubarjeve omembe odpustkov.
Ključne besede: slovenščina, slovenska književnost, reformacija, protestantizem, kulturni pomen, odpustki, 16. st.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 964; Prenosov: 170
Celotno besedilo (227,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Slovaropisje klasičnih jezikov na Slovenskem v 16. stoletjuMatej Hriberšek, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Najzgodnejše vire slovenske klasične leksikografije najdemo v nekaterih ohranjenih ostankih iz srednjega veka in v delih slovenskih protestantskih piscev (Abecedarium, Otročja biblija, Ljubljanska začetnica, Register k Bibliji), vendar se slovenska leksikografija začne resnično šele z delom Dictionarium quatuor linguarum, avtorja Hieronima Megiserja.
Ključne besede: klasični jeziki, latinščina, leksikografija, protestantizem, 16.st., Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 964; Prenosov: 339
Celotno besedilo (275,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Trubarjev gmajn jezik kot za prvo slovensko knjižno normoMarko Jesenšek, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Osnova za knjižni gmajn jezik je živa govorica, ki jo je Trubar poznal iz dolenjskih krajev, nadgradil pa jo je z gorenjščino in ljubljanskim govorom. Gmajn jezik je sopomenka za kranjski jezik, ki je prepoznaven po splošni razumljivosti, hkrati pa gre za jezikovni kompromis, tj. skupni imenovalec osrednjeslovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: zgodovina jezika, slovenščina, 16. st., jezikovna kultura, krajnski jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, protestantizem, pogledi na jezik
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1996; Prenosov: 201
Celotno besedilo (265,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Protestantizem včeraj, danes in jutri. Ur. Franc Kuzmič, Polonca Šek Mertük. Petanjci, Murska Sobota, Ljubljana: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Prekmurska (Pomurska) akademsko znanstvena unija (PAZU), 2015. 391 str.Polonca Šek, 2016, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenščina, protestantizem, zgodovina jezika, sociologija, umetnost, ocene in poročila, ocene knjig
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1204; Prenosov: 138
Celotno besedilo (367,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prodorne in preroške misli 16. stoletja : ob petstoletnici Trubarjevega rojstvaBlanka Bošnjak, 2008, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: protestantizem, jezikoslovje, slovenščina, ocene in poročila, spremne besede, 16. st.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1162; Prenosov: 164
Celotno besedilo (160,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Podoba Primoža Trubarja v slovenski esejistikiKatja Bergles, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek ponuja pregled nad izbranim esejističnim korpusom Ivana Cankarja, Tarasa Kermaunerja, Ferda Kozaka, Denisa Poniža, Ivana Prijatelja, Alojza Rebule in Jožeta Snoja. V njihovih besedilih sem iskala potrditev teze Ivana Prijatelja, ki pravi, da sta tako Primož Trubar kot slovenska reformacija odločilno sooblikovala zavest o nas samih in da je slovenska kultura ter z njo slovenska narodna bit nastajala v razmeroma tesnem in pozitivnem stiku z nemško kulturo.
Ključne besede: protestantizem, slovenska esejistika, Trubar, Cankar
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1303; Prenosov: 359
Celotno besedilo (248,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Medkulturnost protestantske književnostiDejan Kos, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava učinke, ki jih je imela protestantska književnost na preoblikovanje stanovsko organiziranih kulturnih polj v drugi polovici 16. stoletja. Pri tem postavlja domnevo, da protestantizem na vseh ključnih ravneh literarnega polja (kriteriji literarnosti, koncepti identitete, družbene strukture, medijski dispozitivi) izkazuje težnje po preseganju stanovskih omejitev. Protestantska književnost potemtakem mehanizme med kulturnosti uporablja na način, ki spodbuja funkcionalno širitev družbenega prostora.
Ključne besede: protestantizem, medkulturnost, literarno polje, stanovska hierarhija, funkcionalna diferenciacija
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1282; Prenosov: 389
Celotno besedilo (206,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
