| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah
Urban Koglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

3.
Analiza spletne platforme WWOOF Canada in njeno prileganje slovenskim razmeram, ter možnosti izboljšav
Urška Kores, 2020, magistrsko delo

Opis: V želji, da bi ljudem ponovno približali naravo ter jim ponudili možnost spoznavanja drugačnega načina življenja, ki temelji na samozadostnosti in bolj trajnostnem načinu življenja, se je razvila organizacija in z njo spletna platforma WWOOF (angl. WorldWide Opportunities on Organic Farms). Ta po vsem svetu predstavlja povezavo med posamezniki (prostovoljci) in ekološkimi kmetijami, s čimer želi povečati zavedanje o pomenu samooskrbe in ekološko pridelane hrane. V magistrskem delu zato najprej podajamo definicijo samooskrbe in ekološkega kmetovanja ter podrobneje predstavljamo WWOOF. V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pojavlja vse večja potreba po vzpostavitvi samostojne spletne platforme WWOOF Slovenia. Iz tega razloga v magistrskem delu proučujemo smiselnost uporabe enotne spletne platforme WWOOF v Sloveniji, ki temelji na platformi WWOOF Canada, ter iščemo možnosti za izboljšave. V drugem delu zato podrobneje predstavljamo našo glavno temo, torej analizo spletne platforme WWOOF Canada. Ker pa je za njeno uspešno izvedbo potrebnega tudi nekaj teoretičnega znanja, v tretjem poglavju najprej predstavljamo splošne korake za načrtovanje spletne platforme, katerim nato sledimo pri sami analizi. Ta je bila izvedena na podlagi predstavljenih teoretičnih osnov, pregleda treh drugih platform, ki ponujajo podobne ali enake vsebine, ter izvedbe intervjujev. S pomočjo izbranega vzorca, ki je zajemal kmetije po Sloveniji, smo dobili vpogled v problematiko potrebe po vzpostavitvi lastne spletne platforme v Sloveniji ter prišli do nekaterih rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje.
Ključne besede: spletna platforma, WWOOF, WWOOF Canada, samooskrba, ekološko kmetovanje, prostovoljstvo
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

4.
Altruizem in motivacija za prostovoljstvo: razlike med spoloma in med starostnimi skupinami
Špela Rožman, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen te študije je bil ugotoviti razliko v izraženosti altruizma med prostovoljci in neprostovoljci, povezanost altruizma s šestimi motivi motivacije za prostovoljstvo, tj. motivom zaščite, vrednot, kariere, družbe, razumevanja in izboljšave. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike v izraženosti motiva kariera in vrednote med starostnimi skupinami, povezava motiva kariere s starostjo in razlike v izraženosti vseh šestih motivov glede na spol. V vzorcu je bilo 109 udeležencev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine in glede na njihovo aktivno vključenost v prostovoljstvo. Uporabljena sta bila Samoocenjevalna lestvica altruizma (The Self-Report Altruism Scale), Vprašalnik prostovoljstva (Volunteer Functions Intentory) in vprašalnik demografskih podatkov. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci bolj izražen altruizem kot neprostovoljci in da se altruizem pozitivno povezuje z motivom vrednot in motivom družbe. Med mlajšimi je bolj izražen motiv kariera kot med starejšimi, ta motiv pa se negativno povezuje s starostjo. Ženske dosegajo višje rezultate pri vseh motivih za motivacijo kot moški.
Ključne besede: prostovoljstvo, altruizem, spol, starostne skupine, funkcionalna teorija
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 398; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (591,47 KB)

5.
Prostovoljstvo in zaposljivost mladih v Sloveniji
Petra Krajnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ukvarjanjem s prostovoljskimi aktivnostmi in višjo stopnjo zaposljivosti mladih. V teoretičnem delu smo predstavili splošna teoretična izhodišča o prostovoljstvu in zaposljivosti mladih ter se osredotočili na dosedanje raziskave o povezavi med prostovoljstvom in zaposljivostjo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate naše raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Slovenska mladina 2018/2019 (n = 1014) in delno strukturiranih intervjujev (n = 20). Ugotovili smo, da se v Sloveniji približno 11 % mladih pogosto ali zelo pogosto ukvarja s prostovoljstvom. Za prostovoljstvo se odločajo v glavnem zaradi osebnih vzgibov (reference, nove izkušnje in znanja), manj pa zaradi altruističnih razlogov. Tisti, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo, opažajo predvsem pozitivne učinke prostovoljnega dela (osebna in profesionalna rast posameznika, nove izkušnje in širjenje socialne mreže). Poleg tega smo ugotovili, da v našem raziskovalnem vzorcu obstaja pozitivna povezanost med prostovoljstvom in boljšo zaposljivostjo. Rezultati intervjujev kažejo, da ima lahko prostovoljstvo na pridobitev zaposlitve neposreden ali posreden vpliv. V prvem primeru gre lahko na primer za zaposlitev v instituciji, kjer so mladi opravljali prostovoljno delo, v drugem pa za zaposlitev kot posledico izkušenj, ki jih je mlada oseba pridobila v okviru prostovoljstva. Rezultati analiz kažejo, da je med tistimi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, verjetnost brezposelnosti nekoliko nižja. Ni pa se potrdilo predvidevanje, da se prostovoljci v večji meri zaposlujejo na področju lastnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: prostovoljstvo, zaposljivost, mladi, Slovenija
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 426; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Management neprofitnih organizacij
Maja Knežević, 2019, magistrsko delo

Opis: Neprofitne organizacije so organizacije, ki v sodobnem svetu zavzemajo iz leta v leto pomembnejše mesto. Gre za nadvse raznolike organizacije, ki jih je velikokrat težko razlikovati od profitno usmerjenih organizacij. Osnovni smisel njihovega obstoja predstavlja delovanje v splošne družbeno koristne namene in ne ustvarjanje dobička, kot je to cilj pri profitno usmerjenih organizacijah. Temeljna naloga managementa je enaka tako v neprofitnih kot tudi v profitno usmerjenih organizacijah. Management načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delovanje pripadnikov organizacije na način, da organizacija uspešno ter učinkovito dosega cilje, ki so bili določeni s strani lastnikov, ustanoviteljev, oblasti, članov. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. To sta teoretični in empirični. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljena pojma management neprofitne organizacije ter neprofitna organizacija, v empiričnem delu pa smo predstavili management dveh neprofitnih in hkrati tudi nevladnih organizacij. To sta Zveza prijateljev mladine Slovenije ter Rdeči križ Slovenije. S pomočjo primerjalne analize smo prikazali razlike in podobnosti njunega managementa.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nevladne organizacije, management, organizacija, društvo, ustanova, zavod, podjetje, prostovoljstvo, financiranje, družbeni interes, dobrodelnost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 607; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1007,93 KB)

7.
Razvoj informacijskih rešitev za izvajanje storitve brezplačnih prevozov za starejše
Danijel Cigula, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo opisali razvoj informacijskih rešitev za izvajanje storitev brezplačnih prevozov za starejše. Zavod Sopotniki je neprofitni zasebni zavod, ki izvaja brezplačne prevoze za starostnike iz ruralnih območij. Informacijske rešitve obsegajo strežniško aplikacijo, spletno aplikacijo in mobilno aplikacijo. Z vpeljavo le-teh smo poskušali ugotoviti, kakšne izboljšave bo vpeljava informacijskih rešitev prinesla zavodu. Z uporabo orodja Metabase smo pokazali, kako na enostaven način vizualiziramo zajete podatke.
Ključne besede: AngularJS, Node.js, Metabase, prostovoljstvo
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

8.
Usposabljanje prostovoljcev za učinkovito izvajanje zdravljenja avtizma po metodi Son-Rise v mednarodnem okolju
Andreja Knez, 2016, magistrsko delo

Opis: Od prve postavljene diagnoze avtizma leta 1943 do zdaj se je njegovo razumevanje precej izboljšalo in poglobilo. Zaradi raznovrstnosti oblik in različnih stopenj težavnosti avtističnih motenj te imenujemo motnje avtističnega spektra (MAS). Kljub številnim interdisciplinarnim raziskavam je etiologija avtizma še zdaj nejasna. Incidenca avtizma je v epidemičnem porastu. V letu 2010 je bila v ZDA med osemletnimi otroki pojavnost avtizma 1 : 68, od tega ima MAS skoraj petkrat več fantkov kot deklic. V Sloveniji uradnega podatka nimamo. Zaradi nejasne etiologije in kompleksnosti motenj ni mogoče predpisati enotne standardne terapije. Terapevtski pristopi so zelo različni. Zelo pomemben dejavnik pri otrokovem napredku so starši, ki jim tudi strokovnjaki priznavajo pomembno terapevtsko vlogo. Veliko uspešnih terapevtskih metod so soustvarjali ali razvili starši, ki so tudi glavno gibalo raziskav, promocije in podpornih skupin na področju avtizma. Ena takšnih terapevtskih metod je ameriški Son-Rise Program®, ki se izvaja v domačem okolju pod vodstvom staršev. V izvajanje metode so vključeni prostovoljci, ki jih za delo s svojim otrokom po načelih Son-Rise Programa® usposobijo starši. Metoda je specifična in široko dostopna, saj je njeno izvajanje popolnoma brezplačno. Kljub navedenemu pa je finančno zahtevna izključno zaradi dejstva, da je zdaj usposabljanje staršev mogoče samo v tujini. V nalogi smo povezali tri področja – avtizem, prostovoljstvo in usposabljanje. V teoretičnem in empiričnem delu smo raziskali potrebe vseh udeležencev po organizirani obliki prostovoljstva za avtizem; potrebe staršev, potencialnih prostovoljcev in prostovoljske organizacije. Med drugim smo ugotavljali pripravljenost za prostovoljsko pomoč za avtizem, vpliv avtizma na življenje v družini, pripravljenost za sprejem prostovoljcev v družinsko okolje in potrebo po usposabljanju prostovoljcev. Dokazali smo, da so osebe, ki poznajo nekoga z avtizmom, bolj pripravljene prostovoljsko pomagati otrokom z avtizmom. Ugotovili smo, da so vsi starši, ne glede na starostno skupino, zelo verjetno pripravljeni sprejeti prostovoljce v svoj dom. Raziskava je tudi pokazala, da avtizem bolj spremeni življenje materam kot očetom otrok z avtizmom. Raziskave vseh udeležencev so potrdile potrebo po ustanovitvi organizirane oblike prostovoljstva in usposabljanju prostovoljcev. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela raziskave smo oblikovali mednarodno uporaben model usposabljanja prostovoljcev za avtizem, ki vključuje ustanovitev prostovoljske organizacije za avtizem, dopolnjuje sedanjo strukturo usposabljanja in se ujema s konceptom usposabljanja za izvajanje metode Son-Rise Program®.
Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, prostovoljstvo, usposabljanje prostovoljcev, model usposabljanja, Son-Rise Program®
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

9.
Prostovoljstvo kot integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov
Bernarda Benet, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na vlogo prostovoljstva pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnikov v času bivanja v domu starejših občanov. V delu smo s pomočjo strokovne literature in ankete, izvedene v Domu upokojencev, ugotavljali vključevanje prostovoljstva kot sestavnega dela zagotavljanja kakovosti storitev doma strejših občanov. V sklopu raziskovalnega dela so nas zanimali pogledi in mnenja starostnikov, prostovoljcev ter vodstva s strokovnim kadrom glede: - prostovoljstva kot pomembnega dejavnika pri odločitvi za bivanje v domu starejših občanov; - zagotavljanja virov; - izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb; - aktivne prisotnosti in vključenosti stanovalcev v prostovoljnih aktivnostih; - izobraževanja prostovoljcev; - dejavnikov kakovosti; - zadovoljstva stanovalcev. V nekaterih sklopih so si bile posamezne skupine anketiranih zelo podobne v mnenjih, saj so tako stanovalci kot prostovoljci menili, da je prostovoljstvo kot integralni del storitev doma starejših občanov še kako pomembno. Obe skupini anketiranih sta se strinjali, da je potrebno zadostiti »potrebi« po virih in glede izobraževanja prostovoljcev. Obe anketirani skupini sta z zelo dobrim mnenjm (oceno) ocenili zadovoljstvo stanovalcev z izvedbo prostovoljnih aktivnosti. Rezultati raziskave so pokazali tudi na sklope, kjer je med mnenji stanovalcev doma in prostovoljci v domu, prišlo do največjih razlik. Tako se obe skupini anketiranih nista strinjali, saj sta pomembnosti in prioritete določili in razvrstili drugače. Raziskava je pokazala, da se prostovoljci veliko bolj zavedajo pomembnosti izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb in pomembnosti stanovalčeve aktivne prisotnosti in vključenosti v prostovoljne aktivnosti. Tudi dejavnikov kakovosti stanovalci doma in prostovoljci niso razvrstili v enakem vrstnem redu. Le zaupanje, ki se ustvari med stanovalcem in prostovoljcem pa so anketirani kot najpomembnejši dejavnik postavili na prvo mesto. Glavna cilja vključitve prostovoljskega dela sta omogočanje in povečanje socialne vključenosti posameznika v družbena dogajanja in aktivnosti doma. Ugotovili smo, da je prostovoljstvo pomemben del kakovosti storitev v domu starejših občanov, h krati pa prostovoljci s svojim delovanjem dopolnjujejo oskrbo in nego v domu. Glede na rezultate raziskave in ugotovitve avtorjev lahko trdimo, da je prostovoljstvo integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov in kot tak pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti storitev v domu starejših občanov.
Ključne besede: management kakovosti, kakovost storitev, starost, dom starostnikov, prostovoljstvo
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 1050; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

10.
Evalvacija stališč do Študentske delovne brigade, največjega prostovoljnega projekta Študentske organizacije Univerze v Mariboru
Andreja Domajnko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili pomembne termine, kot so prostovoljstvo, prostovoljec in organizirano prostovoljstvo, predstavili glavne motive prostovoljnega udejstvovanja mladih, na kratko preleteli zgodovino razvoja prostovoljstva v Sloveniji, predstavili prostovoljno množično delo in večje organizirane skupine mladih prostovoljcev oziroma mladinske delovne brigade in akcije, ki so bile aktualne po 2. svetovni vojni, ter s tem predstavili pomen brigadirstva, ki se v podobni različici pojavlja še danes. Nato smo predstavili Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, organizacijo, ki se že vrsto let ukvarja s prostovoljstvom in organiziranjem različnih prostovoljnih projektov. Temu sledi predstavitev njenega največjega prostovoljnega projekta, Študentske delovne brigade, ki ga v nalogi vrednotimo. Poglavje je namenjeno predstavitvi projekta, namena, ciljev, poslanstva, poteka organiziranja in izvedbe projekta. Prav tako poglavje vključuje zgodovinski pregled vseh organiziranih študentskih delovnih brigad in predstavitev pomembnih dosežkov projekta. Empirični del je namenjen preučitvi in ovrednotenju mnenj, stališč in videnj deležnikov naše raziskave, ki je kvalitativne narave, saj smo za metodo uporabili standardiziran intervju. Izvedli smo 15 intervjujev s predstavniki občin in domačini, ki so sodelovali pri izvedbi projekta Študentska delovna brigada, in sicer smo za vsako leto in kraj, v katerem je bila organizirana brigada, kontaktirali eno osebo in z njo izvedli intervju. Na podlagi pridobljenih mnenj, stališč in videnj smo preverjali 9 hipotez. Rezultati so pokazali, da imajo naši intervjuvanci pozitivno mnenje o projektu, izrazili so zadovoljstvo z opravljenim delom udeležencev in organizatorja projekta, prepoznali pozitivne učinke projekta na posameznika in lokalno skupnost in niso navedli sprememb, ki bi po njihovem mnenju bile bistvene in potrebne v okviru projekta, kar vidimo kot razloge za upravičenje izvajanja samega projekta tudi v prihodnje. Prav tako so intervjuvanci v okviru projekta prepoznali podobne vrednote, ki jih kot cilje projekta opredeljujejo tudi organizatorji, kar nakazuje na to, da se poslanstvo projekta uresničuje.
Ključne besede: Študentska delovna brigada, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, prostovoljstvo, mladinske delovne brigade, evalvacija
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 747; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici