| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV, KI ŽIVIJO DOMA ALI V LAMBRECHTOVEM DOMU V SLOVENSKIH KONJICAH
Nataša Brezovšček, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nekateri vidiki kakovosti življenja starostnikov, ki živijo doma ali v Lambrechtovem domu se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem življenja starostnikov, ki živijo v lastnem gospodinjstvu ali v Lambrechtovem domu. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč sem z deskriptivno in komparativno metodo izhajala iz številnih spoznanj slovenskih in tujih avtorjev ter poskušala zajeti ravni starosti in staranja, pripravo in obdobje po upokojitvi, ko je s kakovostno izrabo prostega časa mogoče aktivno in polno življenje. Proučila sem tudi pomen starosti, vlogo družine in organiziranih služb, ki nudijo pomoč starejšim, izobraževanje starostnikov ter opravljanje poslednjih nalog pred odhodom iz prostora in časa. V empiričnem delu naloge pa sem z deskriptivno in kavzalno metodo na izbranem vzorcu raziskala teoretična izhodišča in na osnovi zbranih podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom opredelila raziskovalne hipoteze ter jih z deduktivnim pristopom empirično verificirala. Iz preučene literature in zbranih podatkov sem predstavila medsebojno povezanost in prepletenost dejavnikov staranja, ki odločilno vplivajo na številne telesne in duševne spremembe, s katerimi se starostniki soočajo. Prebivalstvo se stara in v naslednjih desetletjih bo tretjina evropskega prebivalstva starejša od 60 let. Toda jesen življenja in obdobje po upokojitvi je lahko prijeten čas, če je človek le dovolj odprt, aktiven in dejaven, da ostane zdrav in čim dlje neodvisen od drugih.
Ključne besede: starost, staranje, starostniki, tretje življenjsko obdobje, upokojitev, institucionalno varstvo, prostovoljstvo.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3492; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (556,65 KB)

2.
ANALIZA UČINKOV VZGOJNO-PREVENTIVNIH AKTIVNOSTI V CESTNEM PROMETU NAMENJENIH OTROKOM
Anja Vrečko, 2011, diplomsko delo

Opis: Z vzgojno-preventivnimi aktivnostmi, ki jih v Sloveniji po lokalnih skupnostih izvajajo občinski Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter predstavniki civilne družbe, se želi čim več otrokom in njihovim staršem približati nevarnosti, ki v prometu vsakodnevno prežijo na otroke. Z aktivnostmi lahko vsem udeležencem v cestnem prometu tako posredujemo znanje in vzorce pravilnega vedenja in tako bistveno vplivamo na zmanjšanje števila prometnih nesreč. V diplomski nalogi je na kratko opisana organiziranost občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavljena je vzgoja otrok kot priprava na varno vključevanje v promet in vzgojno-preventivne aktivnosti, ki so namenjene otrokom v vlogi pešcev, kolesarjev in potnikov v vozilih. Opisani so nekateri primeri dobrih praks iz tujine in načrtovanje aktivnosti, delo s prostovoljci, sodelovanje s šolami, vrtci in policijo v Sloveniji. Poglavitni del predstavlja podrobnejši opis vzgojno-preventivnih akcij, namenjenih večji varnosti otrok v prometu ter primeri dobrih praks na lokalni ravni. Učinki vzgojno-preventivnih aktivnosti pa so ugotovljeni na podlagi izvedene ankete.
Ključne besede: varnost v cestnem prometu, otroci v prometu, izobraževanje v prometu, prostovoljstvo, izobraževalno-preventivne aktivnosti
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2439; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

3.
Medicinska sestra prostovoljka v skupinah starih za samopomoč v domskem varstvu
Aleksandra Gorenak, 2011, diplomsko delo

Opis: Skupine starih za samopomoč so v domskem varstvu uporabna metoda dela oziroma pristop, ki pozitivno vpliva na kakovost življenja vključenih starostnikov. Pozitivno vpliva na zaznavanje medčloveških odnosov, preprečuje njihovo osamljenost in socialno izoliranost. Predstaviti želimo vlogo medicinske sestre v skupinah starih za samopomoč, njeno izobraževanje in delovanje v skupinah. Uporabili smo deskriptivno metodo in opisali izsledke raziskave, temelječe na anketnem vprašalniku. V raziskavi je sodelovalo 16 voditeljev skupin starih za samopomoč v domu starejših občanov. Želeli smo ugotoviti, kako medicinske sestre ter ostali voditelji doživljajo druženje s starostniki v skupinah in kaj jim delo v skupinah pomeni. Za kakovostno življenje starejših v domovih so skupine starih za samopomoč oblika aktivnosti za izboljšanje medčloveških odnosov,za medicinsko sestro pa so oblika profesionalne samopomoči pred poklicno praznino, vsakdanjim rutinskim delom pri starostnikih in sindromu izgorelosti. Skupine so odlično dopolnilo k strokovni rasti, pridobivanju novih znanj in veščin ter spoznavanju dela s starostniki in njihovega življenjskega obdobja. Ugotovljeno je bilo, da medicinskim sestram in ostalim voditeljem skupin starih za samopomoč pomenijo osebno zadovoljstvo ter možnost pridobivanja novih znanj in veščin, v druženju s starostniki v skupinah starih za samopomoč pa vidijo možnost, da jih lahko bolje spoznajo. V razpravi je predstavljena interpretacija dobljenih podatkov raziskave.
Ključne besede: Ključne besede: prostovoljstvo, medicinska sestra prostovoljka, komunikacija s starostnikom, skupine starih za samopomoč.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2011; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (525,59 KB)

4.
Prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti. Opisali smo prostovoljstvo in prostovoljno delo, prostovoljstvo na področju zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji ter izpostavili načela etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2011. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih občanov, starih od 16 do 65 let ter 40 osnovnošolcev na tretji triadi. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Ugotoviti smo želeli prepoznavnost prostovoljstva in prostovoljnega dela v lokalni skupnosti ter delovanje prostovoljstva v lokalni skupnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da v lokalni skupnosti poznajo besedo prostovoljstvo in prostovoljno delo na splošno. V prostovoljstvu sodeluje v domačem kraju skoraj polovica anketiranih občanov. Tudi delovanje na področju prostovoljstva v lokalni skupnosti jim ni tuje saj zbirajo zamaške, udeležili so se očiščevalne akcije očistimo Slovenijo, obiskujejo dobrodelne koncerte, darujejo kri, zbirajo star papir, rabljene baterije, kartuše … Zelo aktivna so tudi društva, predvsem Rdeči Križ in prostovoljno gasilsko društvo, ki uspešno delujeta že več desetletij. Kljub poznavanju prostovoljstva pa je polovica občanov prepričanih, da smo o prostovoljstvu premalo seznanjeni in menijo, da bi morali prostovoljstvo bolj oglaševati.
Ključne besede: prostovoljstvo, prostovoljno delo, lokalna skupnost, motivacija, kakovost življenja.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1451; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
ORGANIZACIJSKI MODEL GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Klemen Šparovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijski model Gorske reševalne službe v Republiki Sloveniji, ki deluje kot javna, humanitarna in prostovoljna organizacija pod okriljem Gorske reševalne zveze Slovenije v okviru Uprave za zaščito in reševanje znotraj države. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali obstoječe stanje organizacijskega modela in na podlagi situacijske (kontingente) teorije navedli ključne dejavnike, ki vplivajo na model organiziranosti omenjene organizacije. Zaradi širšega razumevanja smo se posluževali primerjalne analize, kjer smo določene segmente delovanja slovenske Gorske reševalne službe primerjali z visoko kotirano tovrstno službo v Švici. Poleg tega smo za boljše razumevanje opravili intervjuje oziroma pogovore z nekaterimi člani organizacije tako imenovanih pridobitev informacij iz prve roke. Na podlagi vseh teh analiz smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti v organiziranosti Gorske reševalne službe Slovenije, hkrati pa smo razvili ideje o izboljšavah glede na dane možnosti. Torej, podrobneje smo proučili področje financiranja, sistem letalskega reševanja, status gorskega reševanja v državi in strukturo članov organizacije glede na usposobljenost, število in starost. Oblikovali smo predloge oziroma možnosti izboljšav, ki bi ob realizaciji pomenile bolj učinkovito in uspešno delovanje. Torej, letalsko reševanje združeno z enoto Helikopterskega nudenja medicinske pomoči (HNMP) v eno službo na profesionalni ravni, klasično reševanje z veliko bazo dobro usposobljenih prostovoljcev, boljše vrednotenje kot posledica statusne ureditve gorskega reševanja in bolj stabilna finančna struktura. Omenjene ureditve bodo v bodoče bazirale na podlagi ustreznega dialoga med državo in omenjenim nosilcem reševalne dejavnosti, kjer bo potrebna visoka mera vzajemnosti, razumevanja, prizadevanja za obstoj humanitarnih in prostovoljnih organizacij ter težnje k razvoju.
Ključne besede: gorsko reševanje, model organiziranosti, humanitarnost in prostovoljstvo, delna profesionalizacija
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 825; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
PRIDOBIVANJE SREDSTEV V NEPROFITNIH NEVLADNIH ORGANIZACIJAHPRIMER INŠTITUTA IRDO
Lina Ademovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pridobivanje sredstev v neprofitnih nevladnih organizacijah je velik problem, s katerim se srečujejo tovrstne organizacije. Srečujemo jih praktično na vseh področjih delovanja, in sicer v zdravstvu, v šolstvu, kulturi, športu, na področju okoljevarstva, družbene odgovornosti ipd. Tovrstne organizacije ne delujejo po tržnih principih, ni jih ustanovila država, zato tudi njihov cilj ni ustvarjanje dobička, temveč doseganje zastavljenih ciljev z namenom, da povežejo tudi širšo javnost. V teoretičnem delu smo predstavili neprofitne nevladne organizacije, njihov zgodovinski razvoj, značilnosti in vrste. Opisani so tudi najpomembnejši viri financiranja in problemi, s katerimi se pri pridobivanju sredstev soočajo nepridobitne organizacije. Empirični del naloge predstavlja študija primera na zasebnem Inštitutu IRDO (Inštitut za razvoj družbene odgovornosti), v kateri smo podrobnejše analizirali vire financiranja. Tako kot je za nepridobitne organizacije značilno, velja tudi za Inštitut IRDO, da mu kronično primanjkuje kakovostnih virov financiranja in da mora z malo sredstvi narediti veliko. To mu uspeva s kakovostnim kadrom, med katerimi so številni prostovoljci, ki predstavljajo pomemben vir financiranja.
Ključne besede: nepridobitne organizacije, financiranje nepridobitnih organizacij, družbena odgovornost, prostovoljstvo
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 4775; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
DEJAVNIKI OBLIKOVANJA ORGANIZACIJSKE KLIME PRI PROSTOVOLJSTVU
Tadej Štibilj, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Prostovoljstvo je v današnjih časih, ko na trgu dela vladajo zelo slabe razmere in ljudje z iskanjem zaposlitve bijejo pravi boj z mlini na veter, ena od idealnih rešitev za tiste, ki želijo koristno in kvalitetno preživljati svoj prosti čas. Največje potrebe po prostovoljnem udejstvovanju lahko najdemo v raznoraznih nepridobitnih organizacijah. V njih so prostovoljci tisti, ki ustvarjajo organizacijo, in vsak posameznik, ki se bo v njej počutil dobro, bo pri opravljanju svojih nalog lahko uspešen ter tako pripomogel na poti k zastavljenim ciljem organizacije. V diplomskem delu smo se zato osredotočili na prepoznavanje dejavnikov, ki najpomembneje vplivajo na oblikovanje organizacijske klime pri prostovoljstvu. V diplomski nalogi uvod zajema predstavitev problema, namen in cilje diplomskega dela, predpostavke in omejitve pri pisanju ter metode dela pri raziskovanju. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njeno zgodovino in dimenzije ter načine merjenja klime. Obrazložili smo tudi pojem organizacijske kulture in pojasnili glavne razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Nadaljnje smo povzeli definicije o nepridobitnih organizacijah ter predstavili management, kulturo in dejavnosti le-teh. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o dejavnikih oblikovanja organizacijske klime med prostovoljci in zaposlenimi v Zavodu O, zavodu škofjeloške mladine, ki že več kot 15 let deluje kot nepridobitna organizacija na področju kulturnega, glasbenega in umetniškega delovanja. Zanimalo nas je, če imajo starejši prostovoljci boljše mnenje o medsebojnih odnosih v organizaciji kot mlajši prostovoljci ter če število let sodelovanja vpliva na temeljno poznavanje poslanstva, vizije in ciljev organizacije. Želeli smo ugotoviti tudi, če je v povprečju nezaposleni del prostovoljcev bolj motiviran in zavzet za delo kot zaposleni del ter če je mnenje moškega dela anketirancev glede notranjega komuniciranja in informiranja boljše od ženskega dela anketirancev. Anketni vprašalnik so sodelujoči dobili neposredno v roke, izpolnili pa so ga skoraj vsi, ki so tako ali drugače udeleženi v prostovoljnih aktivnostih Zavoda O ter seveda tudi vsi zaposleni v njem. Podatke smo nato analizirali s programom Microsoft Excel in jih obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS 20.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, prostovoljstvo, nepridobitne organizacije.
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 446; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
KORPORATIVNO PROSTOVOLJSTVO - SODOBNI TREND ODGOVORNOSTI PODJETJA DO DRUŽBE
Andreja Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Družbena odgovornost podjetij postaja vse pomembnejša. Pomembno za podjetja in menedžerje je, da se zavedajo tega pomena in pomagajo k dobrobiti širše družbe. Vse bolj se v ZDA in Evropi uveljavlja koncept korporativnega prostovoljstva, ki je hkrati tudi instrument korporativnega državljanstva. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer teoretičen in empirični del. V teoretičnem delu smo povzeli različne izsledke pridobljene literature v slovenskem in tujem jeziku. Podrobneje smo predstavili strategije podjetja, družbeno odgovornost podjetja, pojem korporativno prostovoljstvo in njegove oblike ter dodali dobre primere iz prakse. Navedli smo tudi, kakšni so interesni razlogi podjetja za vpeljavo in izvajanje koncepta korporativnega prostovoljstva. V empiričnem delu smo navedli namen raziskave, cilje, velikost vzorca raziskave, način preverjanja izbranih hipotez in rezultate raziskave. V raziskavi je sodelovalo 200 podjetij z najvišjimi prihodki v letu 2013. Rezultate raziskave smo statistično obdelali s programom SPSS in jih nato predstavili. Ključni rezultati so pokazali, da povprečno razumevanje pomena atributov družbene odgovornosti ni višje v multinacionalnih podjetjih in tako dokazujejo, da se pomena družbene odgovornosti zavedajo tudi v drugih podjetjih v Sloveniji. Do enakega rezultata smo prišli tudi pri povprečnem dojemanju pomena značilnosti korporativnega prostovoljstva. Hkrati smo raziskovali tudi motive za vpeljavo korporativnega prostovoljstva in kot glavni motiv so anketirani menedžerji izbrali dojemanje družbene odgovornosti podjetja. Magistrska naloga tako zajema opredelitev pojma korporativno prostovoljstvo, oblike korporativnega prostovoljstva, poznavanje tega pojma v podjetjih v Sloveniji in je lahko tako uporabljena za nadaljnje študije na področju korporativnega prostovoljstva v Sloveniji.
Ključne besede: strategija, družbena odgovornost podjetij, korporativno državljanstvo, korporativno prostovoljstvo
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Usposabljanje prostovoljcev za učinkovito izvajanje zdravljenja avtizma po metodi Son-Rise v mednarodnem okolju
Andreja Knez, 2016, magistrsko delo

Opis: Od prve postavljene diagnoze avtizma leta 1943 do zdaj se je njegovo razumevanje precej izboljšalo in poglobilo. Zaradi raznovrstnosti oblik in različnih stopenj težavnosti avtističnih motenj te imenujemo motnje avtističnega spektra (MAS). Kljub številnim interdisciplinarnim raziskavam je etiologija avtizma še zdaj nejasna. Incidenca avtizma je v epidemičnem porastu. V letu 2010 je bila v ZDA med osemletnimi otroki pojavnost avtizma 1 : 68, od tega ima MAS skoraj petkrat več fantkov kot deklic. V Sloveniji uradnega podatka nimamo. Zaradi nejasne etiologije in kompleksnosti motenj ni mogoče predpisati enotne standardne terapije. Terapevtski pristopi so zelo različni. Zelo pomemben dejavnik pri otrokovem napredku so starši, ki jim tudi strokovnjaki priznavajo pomembno terapevtsko vlogo. Veliko uspešnih terapevtskih metod so soustvarjali ali razvili starši, ki so tudi glavno gibalo raziskav, promocije in podpornih skupin na področju avtizma. Ena takšnih terapevtskih metod je ameriški Son-Rise Program®, ki se izvaja v domačem okolju pod vodstvom staršev. V izvajanje metode so vključeni prostovoljci, ki jih za delo s svojim otrokom po načelih Son-Rise Programa® usposobijo starši. Metoda je specifična in široko dostopna, saj je njeno izvajanje popolnoma brezplačno. Kljub navedenemu pa je finančno zahtevna izključno zaradi dejstva, da je zdaj usposabljanje staršev mogoče samo v tujini. V nalogi smo povezali tri področja – avtizem, prostovoljstvo in usposabljanje. V teoretičnem in empiričnem delu smo raziskali potrebe vseh udeležencev po organizirani obliki prostovoljstva za avtizem; potrebe staršev, potencialnih prostovoljcev in prostovoljske organizacije. Med drugim smo ugotavljali pripravljenost za prostovoljsko pomoč za avtizem, vpliv avtizma na življenje v družini, pripravljenost za sprejem prostovoljcev v družinsko okolje in potrebo po usposabljanju prostovoljcev. Dokazali smo, da so osebe, ki poznajo nekoga z avtizmom, bolj pripravljene prostovoljsko pomagati otrokom z avtizmom. Ugotovili smo, da so vsi starši, ne glede na starostno skupino, zelo verjetno pripravljeni sprejeti prostovoljce v svoj dom. Raziskava je tudi pokazala, da avtizem bolj spremeni življenje materam kot očetom otrok z avtizmom. Raziskave vseh udeležencev so potrdile potrebo po ustanovitvi organizirane oblike prostovoljstva in usposabljanju prostovoljcev. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela raziskave smo oblikovali mednarodno uporaben model usposabljanja prostovoljcev za avtizem, ki vključuje ustanovitev prostovoljske organizacije za avtizem, dopolnjuje sedanjo strukturo usposabljanja in se ujema s konceptom usposabljanja za izvajanje metode Son-Rise Program®.
Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, prostovoljstvo, usposabljanje prostovoljcev, model usposabljanja, Son-Rise Program®
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 1325; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

10.
PRIPRAVLJENOST LJUDI ZA DAROVANJE KRVI
Viktorija Veljko, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krvodajalstvo ima velik pomen za človeka, zato je prav, da pomagamo, če nam zdravje to dopušča. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen darovanja krvi ter ugotoviti pripravljenost ljudi za darovanje krvi. Raziskovalne metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo pri teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo dela. Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik, katerega je sestavljalo 26 vprašanj, od tega je sedem vprašanj pol odprtega tipa, ostala pa zaprtega tipa. Rezultati: Rezultati spletne ankete so pokazali, da so v veliki večini ljudje že kdaj razmišljali o darovanju krvi. Kar 93 vprašanim pojem krvodajalstvo pomeni, da darujejo kri prostovoljno in da s tem pomagajo sočloveku, kar kaže na humanost in pomoč sočloveku v stiski. 43 % krvodajalcev je odgovorilo, da so kri darovali pred več kot 5 leti, 39 % pred letom dni, 15 % pred kratkim, le 3 % pa so kri darovali pred več kot 10 leti, kar je glede na to, da je večina anketirancev stara med 18 in 30 letom, pričakovan rezultat. Sklep: Vsakdo, ki želi postati krvodajalec, se mora zavedati, da mora biti zdrav in se dobro počutiti, saj je samo tako lahko ustrezen krvodajalec. Kri ne moramo primerjati z ničemer, saj je edinstvena. Je tekočina, ki ni nadomestljiva, zato je še toliko bolj pomembna njena kakovost. Da smo Slovenci humani narod, kažemo z veliko udeležbo na krvodajalskih akcij, kar pripomore k temu, da samostojno poskrbimo za zadostno količino krvi in krvnih pripravkov za potrebe slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: kri, krvodajalstvo, krvodajalec, prostovoljstvo, shranjevanje krvi, transfuzija krvi.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 694; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (844,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici