| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostovoljsko delo v jamarski reševalni službi in njegov vpliv na zagotavljanje zmožnosti operativnega delovanja
Klemen Mihalič, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava vpliv prostovoljskega dela v Jamarski reševalni službi (JRS) na njeno zmožnost operativnega delovanja. V teoretičnem delu smo opisali posebnosti reševanja v jamskem okolju in predstavili zdravstvena tveganja, ki so jim podvrženi jamarski reševalci. Ugotovili smo, da Jamarska reševalna služba nima vpeljanih ustreznih programov, ki bi pripomogli k varovanju in ohranjanju zdravja ter dobrega počutja. Zaradi tega smo s pomočjo ankete med jamarskimi reševalci izvedli raziskavo o njihovi fizični dejavnosti in zdravstvenem stanju. Z anketo smo raziskali tudi vpliv službenih obveznosti na zmožnost odzivanja jamarskih reševalcev. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali fizične in družbenogeografske značilnosti Slovenije, ki vplivajo na odzivni čas. Ugotovili smo, da je večina vhodov v jame dokaj blizu cestnega omrežja, vendar smo opredelili posamezna območja, ki so dokaj nedostopna. Prostovoljno delo ima zagotovo velik vpliv na hitrost odzivanja pri reševalnih intervencijah, vendar je možno čas odzivanja zmanjšati s sprejemanjem določenih ukrepov.
Ključne besede: Jamarska reševalna služba, prostovoljsko delo, jamarsko reševanje, operativno delovanje, reševalne intervencije.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

2.
DEJAVNIKI KVALITETNE UPOKOJITVE
Katja Debeljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se danes tako kot ves zahodni svet sooča s problematičnim družbenim pojavom, ko se najštevilčnejša generacija, rojena po drugi svetovni vojni, upokojuje in se posledično srečuje s težavami in vprašanji, povezanimi z zaključevanjem aktivnega obdobja življenja in nadaljevanjem kvalitetnega preživljanja tretjega in četrtega življenjskega obdobja. Zato sem se odločila, da raziščem stanje oziroma področje procesa upokojevanja v naši državi: skrb ter prilagajanje na velike demografske spremembe, raziskave in predlogi, povezava človeka, ki se sooča z upokojitvijo in organizacije, v kateri preživlja tretjino časa aktivnega življenja. Vprašanja, ki se mi postavljajo ob tej temi:  Ali so ljudje, ki so pred upokojitvijo oziroma na koncu svoje aktivne dobe, pripravljeni na upokojitev in odhod iz organizacije, v kateri delajo sedaj in ali so pripravljeni na vstop v novo obdobje v njihovem življenju?  So ljudje, ko odslužijo svoj delež družbi in državi, veseli upokojitve ali se je bojijo in ali so kasneje v življenju morda pripravljeni vložiti še kaj svoje energije ter prispevati k razvoju in obstoju naše družbe? Na drugi strani pa se država in družba v Sloveniji ter prav tako v Evropi sooča z izzivom, kako iz leta v leto številčnejšo generacijo podpirati glede na medgeneracijski solidarnostni sistem pokojninskega zavarovanja, hkrati pa istočasno obdržati in celo povečati gospodarsko rast in konkurenčnost v gospodarstvu.
Ključne besede: organizacija, upokojenec, gerontologija, kakovost življenja, prostovoljsko delo
Objavljeno v DKUM: 08.04.2010; Ogledov: 2057; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (886,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici