1. Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko deloNina Frangež, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega.
Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače.
V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Ključne besede: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 182
 Celotno besedilo (3,98 MB) |
2. Delovanje sistema zaščite in reševanja (ZiR) v občini Vrhnika s poudarkom na delovanju operativnih gasilskih enotBenjamin Svenšek, 2019, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi se bomo spoznali z organizacijo in delovanjem sistema Zaščite in reševanja v občini Vrhnika in z organiziranim delovanjem prostovoljnih gasilskih enot. Analizirali bomo sedanje stanje usposobljenosti in opremljenosti prostovoljnih gasilskih enot. Na podlagi opravljenega intervjuja in zbranih podatkov, bomo predlagali najbolj optimalno rešitev enakomernega razvoja in delovanja vseh prostovoljnih gasilskih enot v občini Vrhnika v naslednjem obdobju, pet do deset let. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s sosednjimi gasilskimi enotami v občini Vrhnika in v sosednjih občinah, predvsem na mejnem področju.
Ključne besede: - sistem zaščite in reševanja (ZiR), - gasilska zveza Vrhnika (GZV), - občinsko gasilsko poveljstvo Vrhnika (OGP Vrhnika), - civilna zaščita (CZ), - prostovoljno gasilsko društvo (PGD).
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1472; Prenosov: 193
Celotno besedilo (916,77 KB) |
3. Problematika učinkovitosti in uspešnosti gasilskih društev v SlovenijiRene Žižek, 2019, diplomsko delo Opis: Spremljanje uspešnosti in učinkovitosti organizacij je temelj ekonomike tako v pridobitnih kot nepridobitnih organizacijah. Čeprav je bilo ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti nepridobitnih organizacij v preteklosti zapostavljeno, sedaj dobiva vedno večji pomen.
Diplomski projekt je razdeljen na 6 poglavij. V uvodnem delu diplomskega projekta so predstavljeni namen, cilji, metode raziskovanja ter hipoteza. Drugo in tretje poglavje teoretično opredeljujeta področje, ki smo ga raziskovali. Predstavljene so nepridobitne organizacije, društva ter prostovoljna gasilska društva. V tretjem poglavju sta opredeljena pojma uspešnosti in učinkovitosti ter kako poteka njuno spremljanje v organizacijah. V petem poglavju smo predstavili sistem kazalnikov, ki smo jih razvili za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti prostovoljnih gasilskih društev. V petem poglavju smo razvit sistem kazalnikov uporabili za oceno uspešnosti in učinkovitosti dveh prostovoljnih gasilskih društev in ju med seboj primerjali. Zadnje poglavje vsebuje sklep, v katerem so zajete ugotovitve in problemi, s katerimi smo se srečali ob izdelavi diplomskega projekta.
Ključne besede: nepridobitna organizacija, prostovoljno gasilsko društvo, uspešnost, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1235; Prenosov: 134
Celotno besedilo (624,74 KB) |
4. PRAVNI IN RAČUNOVODSKI OKVIR ZA DELOVANJE PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV V RSKatja Smrekar, 2015, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi sem preučevala kaj pomeni beseda društvo. Poskušala sem s pomočjo ZDru-1 in ZGas ugotoviti, ali je društvo primerna pravno-organizacijska oblika za izvajanje prostovoljne dejavnosti, saj nekatera društva izvajajo ob tem tudi pridobitno dejavnost. Veliko je bilo primerjanja iz zakonov. Na primeru PGD Slovenska Bistrica sem poskušala ugotoviti, ali so društva primerno financirana, s koliko sredstvi razpolagajo ter kako se računovodstvo vodi v društvih. Pri tem sem ugotovila, da bi mogoče bile potrebne spremembe in podala tudi nekaj predlogov za to.
Teoretičen del obsega predvsem teorijo o tem kaj je društvo, kakšne so razlike med društvi, kako poteka računovodenje v društvih, delovanje društva in sestava. Veliko pojasnjenega je iz ZDru-1 in ZGas.
V osrednjem delu sem podrobneje predstavila PGD Slovenska Bistrica, njeno zgodovino, delovanje članstva, računovodenje, ki ga uporabljajo. To je bil ključen del moje diplomske naloge, saj sem na podlagi teh podatkov lahko primerjala s podatki iz teorije in nato poiskala vzroke za spremembe in podala izboljšave.
Ključne besede: prostovoljno gasilsko društvo, gasilstvo, Zakon o društvih, računovodenje društev, obdavčitev, bilanca stanja
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 1320; Prenosov: 128
Celotno besedilo (795,74 KB) |
5. FINANČNA OPTIMIZACIJA V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH - NA PRIMERU PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVABarbara Močnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila neprofitne organizacije, njihovo zgodovino, značilnosti in vlogo v Sloveniji. Najbolj sem se osredotočila na financiranje le teh in vse skupaj podkrepila s primerom financiranja prostovoljnega gasilskega društva Nova Cerkev.
Tovrstne organizacije se že pri ustanavljanju srečujejo s finančnimi izzivi, saj si morajo praviloma vsa sredstva samostojno pridobiti. Prav tako sem opisala probleme, ki se pojavijo pri delovanju neprofitnih organizacij, saj je v času finančne in časovne krize pridobivanje raznih sponzorjev in prostovljcev velik problem.
V drugem delu sem opisala neprofitne oz. nepridobitne organizacije, ki so organizacija in imajo nepridobitne cilje. Donosnost, dobičkonosnost in povečevanje premoženja lastnikov v njej nimajo veljave. Torej pri neprofitnih organizacijah ni dobička in ni lastnika, ustanovitelji neprofitne organizacije ne pričakujejo nekega dobička. V mojem primeru je ta organizacija za pomoč ljudem pri naravnih in umetnih katastrofah.
V tretjem delu pa sem podala nekaj podatkov o Prostovoljnem gasilskem društvo Nova Cerkev, ga podrobneje opisala in postavila nekja postavk, kako to društvo pridobiva finančna sredstva za delovanje.
Cilj diplomskega seminarja je prikaz alternativ za stabilen razvoj omenjenih neprofitnih organizacij.
Ključne besede: Neprofitna organizacija, Prostovoljno gasilsko društvo, Prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkev.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1967; Prenosov: 172
Celotno besedilo (948,04 KB) |
6. ANALIZA POSLOVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SPODNJI BRNIK-VOPOVLJEAleš Ropotar, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Prostovoljno gasilsko društvo ima kot nepridobitna organizacija zasidrane korenine globoko v slovenski zgodovini in ljudeh. Financiranje prostovoljnih gasilskih društev v Republiki Sloveniji je določeno z zakoni, ki pokrivajo področje gasilstva in organiziranja ter delovanja društev na območju Republike Slovenije. Vsako prostovoljno gasilsko društvo se sooča z iskanjem zanesljivih finančnih virov, ne samo tistih, ki so predvideni po zakonodaji. S stalnimi in predvidljivimi finančnimi viri lahko zagotovijo nemoten razvoj društva. Mandatno obdobje organizacijskih in operativnih funkcij traja pet let, kar je primerna doba za analizo delovanja društva z vidika napredka in razvoja ter finančnega poslovanja.
Na osnovi pridobljenih podatkov, izpiskov in zapisov je na primeru Prostovoljnega gasilskega društva Spodnji Brnik–Vopovlje analizirano finančno poslovanje društva v letih od 2009 do 2014. Sledi preverjanje, ali lahko iz pridobljenih letnih poročil in bilanc stanja sklepamo, v kakšni finančni kondiciji je društvo, kakšen je bil razvoj in kako so se gibali stroški opremljanja društva ter ali je bilo društvo uspešno pri zagotavljanju svojega poslanstva.
Prostovoljna gasilska društva so zaradi napredka v znanosti vse bolj sodobno opremljena, tako si je treba tudi zaradi načrtovanja nadaljnjega razvoja postaviti cilje za določeno obdobje. Na osnovi trenutnega stanja sta narejena ocena razvoja in načrt porabe finančnih sredstev za naslednjih pet let. To bo koristilo predvsem upravnemu odboru društva in operativni strukturi, ki bi na osnovi začrtanih ciljev lažje upravljala denarna sredstva in bolj temeljito načrtovala opremljanje in razvoj društva.
Ključne besede: - nepridobitna organizacija, - društvo, - prostovoljno gasilsko društvo, - financiranje nepridobitnih organizacij, - računovodski izkaz.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2016; Ogledov: 2492; Prenosov: 227
Celotno besedilo (10,09 MB) |
7. IZOBRAŽEVANJE V GASILSKI ZVEZI MESTNE OBČINE KRANJPetra Koren, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Nenehen tehnološki in gospodarski razvoj prinašata različne oblike naravnih in drugih nesreč, s katerimi se spopadajo prostovoljni gasilci, zato je njihovo delo nevarno in težko. Da gasilci svoje delo opravijo strokovno in profesionalno, potrebujejo pogum, predanost in znanje. Prostovoljni gasilci morajo izpolnjevati določene pogoje, kot sta psihofizična in zdravstvena sposobnost, hkrati pa morajo biti pripravljeni na stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja, ki si ga pridobijo na tečajih in drugih oblikah usposabljanja.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena organizacija in pravne osnove gasilstva ter Gasilska zveza Mestne občine Kranj. Osrednja tema teoretičnega dela sloni na predstavitvi organizacije izobraževanja odraslih v izobraževalnem procesu, v katerega so vpeti tudi gasilci ter povezavi z organizacijo izobraževanja, ki jo izvaja Gasilska zveza Mestne občine Kranj.
Empirični del diplomske naloge je namenjen predstavitvi rezultatov ankete, ki je bila izvedena po končanem nadaljevalnem tečaju za gasilca na Gasilski zvezi Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave kažejo, da so tečajniki zadovoljni z izvedbo tečaja, kot tudi z izbranimi predavatelji, z vsebino učnih snovi, s pripravljenim gradivom, praktičnim delom … Tako lahko sklepamo, da se bodo tečajniki, ki so uspešno zaključili tečaj, tudi v bodoče pripravljeni vključevati v izobraževalni proces. S tem bodo svoje znanje še dodatno nadgrajevali in izpopolnjevali.
Na koncu diplomskega dela pa želim na podlagi analize, pridobljene s pomočjo izvedene ankete, predlagati Gasilski zvezi Mestne občine Kranj morebitne rešitve pri nadaljnjem organiziranju in izvajanju izobraževanj.
Ključne besede: gasilec, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska zveza, izobraževanje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 2027; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,57 MB) |
8. RAZVOJ GASILSKE ZVEZE ORMOŽ IN NJENIH PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEVTamara Štuhec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Razvoj Gasilske zveze Ormož in njenih prostovoljnih gasilskih društev sem v uvodu opredelila samo delo in namen diplomske naloge. V osrednjem delu sem na kratko predstavila zgodovino gasilstva in gasilske organizacije na Slovenskem. Najbolj so me zanimala prostovoljna gasilska društva na območju Gasilske zveze Ormož. Večino pomembnih podatkov sem našla v kronikah posameznega gasilskega društva, manjkajoče podatke pa sem pridobila s poglobljenim intervjujem z enim izmed vodilnih članov posameznega gasilskega društva. Ta del naloge je najobsežnejši in najbolj raziskan. Opisala sem, kako so se društva razvijala od ustanovitve naprej, in kakšno je bilo njihovo udejstvovanje.
Iz kronik sem povzela najrazličnejše podatke. Osredotočila sem se na organizacijo gasilskih zvez in prostovoljnih gasilskih društev. Zelo so me zanimali podatki posameznih gasilskih društev o nabavi vozil in orodja ter o tem, kako je potekala gradnja gasilskih domov.
Ključne besede: gasilstvo, gasilci, Gasilska zveza Ormož, prostovoljno gasilsko društvo, gasilske organizacije.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. MNENJE ČLANOV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV O POMENU TEČAJEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAAleš Očko, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem svetu uvrščamo bolezni srca in ožilja v sam vrh vzrokov umrljivosti. Člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) so takšnim situacijam še posebej izpostavljeni zaradi vpliva okolja na posameznih intervencijah. Gasilska zveza Slovenije (GZS) šteje več kot 140.000 prostovoljnih članov, ki tako predstavljajo pomemben odstotek slovenskega prebivalstva, zato domnevamo, da v večji meri predstavljajo potencialne mimoidoče tudi v lokalni skupnosti, v kolikor bi nekdo doživel srčni zastoj. Oceniti zainteresiranost članov anketiranih PGD za izvajanje tečajev temeljnih postopkov oživljanja (TPO), oceniti, v kolikšni meri jim je takšno znanje do sedaj že prišlo prav v realni situaciji, in primerjati prisotnost strahu pred umetnim predihavanjem »usta na usta« nasproti laični populaciji.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo domače in tuje literature ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete, izvedene med člani PGD Gasilske zveze (GZ) Šmarje pri Jelšah.
Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da 46 % anketiranih meni, da je takšnih tečajev absolutno premalo, še dodatnih 51 % pa jih je mnenja, da bi jih lahko bilo več. V realni situaciji je moralo svoje znanje TPO uporabiti že 20 % anketiranih članov PGD. 68 % anketiranih je hkrati tudi mnenja, da umetno predihavanje »usta na usta« ne vpliva na to, ali bi lažje pristopili k osebi, ki bi potrebovala TPO.
Sklep: Poučevanje TPO med člani PGD je izjemnega pomena za dvig znanja TPO na ravni pomembnega dela slovenske populacije. Ker se smernice Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) in Ameriško kardiološko združenje (AHA) posodabljajo vsakih pet let, bi bilo smiselno najmanj v takšnem časovnem okviru izvajati tečaje TPO med člani PGD.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, prostovoljno gasilsko društvo, veriga preživetja, akutni koronarni sindrom, nenadna srčna smrt
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 2133; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,93 MB) |
10. VKLJUČEVANJE GASILSKIH DRUŠTEV GASILSKE ZVEZE DRAVSKE DOLINE V KONTEKST POUČEVANJA NA RAZREDNI STOPNJIAnita Rihter, 2014, diplomsko delo Opis: Vključevanje mladih v gasilsko organizacijo je eden izmed glavnih ciljev v gasilstvu. Pri tem lahko zelo pomaga tudi osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja sodelovanje in povezovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD) v Gasilski zvezi Dravske doline in osnovnimi šolami na tem območju. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino gasilske mladine, organiziranost gasilstva na Slovenskem, načine sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in osnovnimi šolami, pregledali smo tudi učne načrte za razredno stopnjo in preverili, kje bi lahko bilo sodelovanje s PGD možno. V empiričnem delu smo analizirali tri sklope anket, in sicer odgovore 510 učencev od 2. do 5. razreda, 42 učiteljev razrednega pouka in s 33 mentorjev gasilske mladine. Želeli smo izvedeti, kakšno je njihovo sodelovanje, ob kakšnih priložnostih poteka, kako bi lahko še izboljšali medsebojno sodelovanje, kako učitelji razrednega pouka in mentorji gasilske mladine otroke motivirajo za gasilstvo in ali sploh imajo PGD in osnovne šole interes za sodelovanje. Pri učencih pa nas je zanimalo, ali so včlanjeni v PGD, če so v šoli vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in ali si želijo več sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Ugotovili smo, da osnovne šole in PGD včasih sodelujejo med sabo, največkrat gre za evakuacijo šole in predstavitve gasilcev. Medsebojno sodelovanje bi lahko izboljšali z gasilskim krožkom. V osnovni šoli največkrat učence motivirajo s pobarvankami na temo gasilstva, mentorji gasilske mladine pa jih najpogosteje motivirajo z gasilskimi tekmovanji. Učitelji si več medsebojnega sodelovanja v večini primerov ne željo, obratno pa je pri mentorjih gasilske mladine, kjer si vsi anketirani mentorji želijo več sodelovanja osnovne šole z PGD. Večina otrok ni včlanjenih v PGD, prav tako v šoli niso vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in si niti ne želijo večjega sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Na koncu smo podali še nekaj predlogov za boljše sodelovanje med PGD in osnovno šolo.
Ključne besede: gasilstvo, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska mladina, osnovna šola, razredna stopnja, povezovanje
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2129; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,24 MB) |
