| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostovoljna pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem
Danijela Josić, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo kot angeli z enim krilom-če želimo leteti, se moramo objeti. Glede na to, da se viša število starejših ljudi je to še toliko bolj pomembno. Da znamo začutiti sočloveka in mu priskočiti na pomoč, kadar to potrebuje. Prostovoljno delo je plemenita aktivnost, ki nahrani dušo tistemu, ki komu pomaga, hkrati pa izpopolni človeka, ki pomoč prejme. Diplomsko delo je osredotočeno na prostovoljno pomoč dementnim pacientom in njihovim svojcem. Predstavljene so prostovoljne organizacije, demenca, namestitev obolelega v dom za starejše občane, samopomoč, pomembnost komunikacije. Ocenili smo, da so mladi dovolj zainteresirani in pripravljeni pomagati dementnim pacientom in njihovim svojcem v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov drugega letnika Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. S pomočjo le-te smo ugotovili tudi, da je promocija prostovoljnega dela zadostna, saj so študentje seznanjeni z možnostmi opravljanja prostovoljnega dela, prav tako imajo anketiranci že izkušnje pri obravnavi dementnega pacienta. Nekaj jih tudi prostovoljno deluje v domačem kraju, tisti, ki pa še niso prostovoljci pa si to želijo postati in težijo k temu. V diplomski nalogi predstavljamo prostovoljne organizacije: UNICEF, Zveza prijateljev mladine Maribor, Slovenska Filantropija, Zveza društev upokojencev Slovenije. Študente smo z delovanjem prostovoljnih organizacij in vključitvijo vanje seznanili. Prav tako so v diplomskem delu opisane vaje, ki jih lahko opravljajo starostniki, da ohranjajo določene funkcije ali jih celo izboljšajo.
Ključne besede: starostnik, demenca, prostovoljec, prostovoljno delo, samopomoč, komunikacija.
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 1838; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (758,91 KB)

2.
Kritična ocena prostovoljnega dela : magistrsko delo
Tadeja Krajnc, 2010, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: prostovoljno delo, prostovoljci, usposabljanje, nevladne organizacije, magistrska dela
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2164; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (682,67 KB)

3.
Prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prostovoljstvo in njegovo poznavanje v lokalni skupnosti. Opisali smo prostovoljstvo in prostovoljno delo, prostovoljstvo na področju zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji ter izpostavili načela etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2011. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih občanov, starih od 16 do 65 let ter 40 osnovnošolcev na tretji triadi. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Ugotoviti smo želeli prepoznavnost prostovoljstva in prostovoljnega dela v lokalni skupnosti ter delovanje prostovoljstva v lokalni skupnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da v lokalni skupnosti poznajo besedo prostovoljstvo in prostovoljno delo na splošno. V prostovoljstvu sodeluje v domačem kraju skoraj polovica anketiranih občanov. Tudi delovanje na področju prostovoljstva v lokalni skupnosti jim ni tuje saj zbirajo zamaške, udeležili so se očiščevalne akcije očistimo Slovenijo, obiskujejo dobrodelne koncerte, darujejo kri, zbirajo star papir, rabljene baterije, kartuše … Zelo aktivna so tudi društva, predvsem Rdeči Križ in prostovoljno gasilsko društvo, ki uspešno delujeta že več desetletij. Kljub poznavanju prostovoljstva pa je polovica občanov prepričanih, da smo o prostovoljstvu premalo seznanjeni in menijo, da bi morali prostovoljstvo bolj oglaševati.
Ključne besede: prostovoljstvo, prostovoljno delo, lokalna skupnost, motivacija, kakovost življenja.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1451; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici