| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA VSEBINE LETNIH POROČIL V IZBRANIH SLOVENSKIH ZAVAROVALNICAH
Elizabeta Bukovec Husak, 2010, diplomsko delo

Opis: Zavarovalniška gospodarska panoga ima v slovenskem gospodarstvu pomembno in prepoznavno vlogo. Slovenske zavarovalnice poročajo o svojem poslovanju in položaju zainteresiranim uporabnikom oz. javnostim tudi z letnimi poročili. Letno poročilo je celostni dokument, ki ga sestavljata računovodsko in poslovno poročilo. V diplomskem delu smo opredelili temeljne institucionalne in strokovne okvire letnega poročanja zavarovalnic v Sloveniji ter pomen letnega poročila zavarovalnic za njegove uporabnike. Analizirali in primerjali smo vsebino sestavin letnih poročil v izbranih slovenskih zavarovalnicah na osnovi modela sodobnega in celovitega letnega poročila. Ugotovili smo, da kakovost letnega poročanja Zavarovalnice Generali narašča v računovodskem delu letnega poročila, kjer so vsebine obvezne in vnaprej določene. Bistvena slabost letnega poročanja Zavarovalnice Generali pa je v odsotnosti prostovoljnih in neračunovodskih informacij za pomembne interesne skupine kot so zaposlenci, zavarovanci in širša javnost. Pričakujemo, da bo uvedba druge faze projekta o računovodenju zavarovalnih pogodb in projekta Solventnost II, dodala letnemu poročanju zavarovalnic nove dimenzije.
Ključne besede: zavarovalnica, Slovenija, letno poročilo, letno računovodsko poročilo, letno poslovno poročilo, zainteresirane javnosti, institucionalni in strokovni okviri letnega poročanja, obvezna in prostovoljna razkritja, računovodske in neračunovodske informacije
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
DAVČNE INFORMACIJE V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽB
Jelka Vetrih, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar predstavlja davčne informacije v obveznih in prostovoljnih razkritjih k letnim poročilom gospodarskih družb, po posameznih postavkah bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Obvezna razkritja so zakonsko predpisana, prostovoljna pa določi podjetje samo in se večinoma nanašajo na vsebino poslovnega poročila. Del diplomskega seminarja pa je namenjen tudi predstavitvi odloženih davkov, ki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, imenujemo jih obdavčljive začasne razlike. Največji poudarek v diplomskem seminarju pa je namenjen ugotavljanju davčnih informacij v prostovoljnih in obveznih razkritjih k letnim poročilom gospodarskih družb kotacije A. Davčne informacije so informacije, na podlagi katerih se oblikuje davčna osnova, torej so to podatki, ki vplivajo na povečanje oziroma zmanjšanje davčne osnove. Prostovoljna razkritja so v izmenjavanju informacij koristna predvsem zaradi skrbi za povečanje vrednosti podjetja. Gre za razkrivanje informacij, ki niso zajeta v računovodskih izkazih. Za dolgoročen obstoj in nadaljnji razvoj družbe je zelo pomembno pravočasno zaznavanje in obvladovanje vseh vrst tveganj. S tem obvezna, predvsem pa prostovoljna razkritja k letnim poročilom, pridobivajo vedno večji pomen.
Ključne besede: Davčne informacije, letna poročila, računovodsko poročilo, prostovoljna razkritja, obvezna razkritja, davčna osnova, računovodski predpisi, davčni predpisi, odloženi davki.
Objavljeno: 20.05.2011; Ogledov: 1465; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (273,70 KB)

3.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA RAZKRITJA V LETNIH POROČILIH JAVNIH SLOVENSKIH DRUŽB
Benjamin Balažic, 2011, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza pomembno vpliva na poslovanje družb, zato smo v naši diplomski nalogi želeli ugotoviti, ali so se zaradi tega spremenila letna poročila družb. V teoretičnem delu smo najprej predstavili namen in sestavo letnih poročil. Predstavili smo razkritja ter jih razdelili na dve skupini, na obvezna razkritja in prostovoljna razkritja. Pri obveznih razkritjih smo predstavili zakon in standarde, po katerih morajo družbe poročati. Pri prostovoljnih razkritjih pa smo predstavili pomembnejše skupine prostovoljnih razkritij. V praktičnem delu smo najprej naključno izbrali letna poročila posameznih javnih družb. Primerjali smo letna poročila pred krizo in v krizi ter skušali ugotoviti, ali je pri poročanju v letnih poročilih prišlo do sprememb. Osredotočili smo se predvsem na prostovoljna razkritja in ugotavljali, kako so se le-ta v času finančne krize spremenila. Pri obveznih razkritjih smo predstavili spremembe v zakonih in standardih, ki so se v času krize spremenili.
Ključne besede: finančna kriza, letno poročilo, razkritja, obvezna razkritja, prostovoljna razkritja.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1569; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (492,66 KB)

4.
DEJAVNIKI VPLIVA NA POROČANJE ODPRTIH SLOVENSKIH DRUŽB O INTELEKTUALNIH ZMOŽNOSTIH
Nina Jelenovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Vse večji del aktivnosti sodobnih organizacij je neotipljiv in očem neviden. Ob vse večji odprtosti in povezanosti svetovnega gospodarstva je organizacijam težko ohranjati konkurenčnost zgolj na osnovi tradicionalnih proizvodnih faktorjev in fizično obstoječih sredstev, pripoznanih v računovodskih izkazih. Ustvarjanje, uporaba in izkoriščanje znanja je postalo kritično za to, kako podjetja, regije in gospodarstva razvijajo in ohranjajo svoje konkurenčne prednosti. Slednje je v sodobnih gospodarskih razmerah potrebno graditi na prvinah poslovanja, ki so drugačne, trajne (obstojne), ki jih je možno reproducirati, podvajati in s strani konkurentov težko posnemati. Vse to predstavljajo znanja, inovacije, informacije, izkušnje in sposobnosti ljudi, poslovne povezave, ugled v javnosti in podobne prvine, imenovane intelektualne zmožnosti. Enega največjih izzivov za računovodsko stroko v sodobnih gospodarskih razmerah, ko vse bolj narašča njihov pomen med strateškimi potenciali organizacije, zato predstavlja zagotavljati informacije o teh, v tradicionalnem računovodstvu v pretežni meri "skritih" prvinah poslovanja. V tem delu ugotavljamo v kolikšni meri odprte slovenske družbe, tj. tiste katerih delnice so predmet trgovanja na slovenskem organiziranem trgu vrednostnih papirjev, prostovoljno poročajo o intelektualnih zmožnostih v letnih poročilih in s katerimi dejavniki je moč pojasniti tovrstne poročevalske prakse odprtih slovenskih družb. Izsledki raziskave kažejo, da med družbami obstajajo precejšnje razlike v stopnji poročanja o intelektualnih zmožnostih, ki je v povprečju slabša kot v primerljivih tujih raziskavah. Pokazalo se je, da značilnosti družb, ki so se v predhodnih raziskavah pokazale kot bolj ali manj vplivni dejavniki na tovrstna razkritja (dejavnost, zadolženost, poslovna uspešnost in vrsta revizijske družbe), ne vplivajo statistično značilno na stopnjo razkritij o intelektualnih zmožnostih slovenskih odprtih družb. Dokazan je zgolj statistično značilen vpliv velikosti družb na število razkritih podkategorij intelektualnih zmožnosti, ki tudi sicer velja kot dejavnik katerega vpliv na prostovoljna razkritja družb je bil največkrat dokazan. Velikost družbe (merjena z vrednostjo sredstev družbe) značilno pozitivno vpliva na stopnjo tovrstnih (prostovoljnih) razkritij odprtih slovenskih družb.
Ključne besede: Intelektualne zmožnosti, računovodenje, računovodsko poročanje, letno poročilo, prostovoljna razkritja, stopnja poročanja, dejavniki vpliva.
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 716; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
VPLIV RAZKRITIJ O INTELEKTUALNEM KAPITALU NA CENO DOLGOV, PRIMER SLOVENIJE
Neca Stropnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske razmere, tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi in svetu, so zadnja leta zelo zahtevne. V slovenskem gospodarstvu smo priča propadu številnih organizacij, ogrožen je tako finančni (oziroma bančni) kot nepremičninski trg. Tradicionalnemu finančnemu kapitalu zmanjkuje moči, preživele pa so (oziroma bodo) predvsem inovativne ter na dobrih temeljih osnovane organizacije. Uveljavljajo se novi, demokratični sistemi upravljanja organizacij, ki vključujejo predvsem zaposlene ter njihove sposobnosti. Intelektualni kapital organizacij tako postaja pomemben dejavnik dolgotrajnega in uspešnega poslovanja organizacij. Koncept intelektualnega kapitala sicer ni nov, raziskovalno področje je zelo aktivno predvsem zadnjih 20 let. Intelektualni kapital kot pomemben vir bodočih koristi organizacije brez fizičnega obstoja sestavljajo tri sestavine: človeški kapital, strukturni kapital in kapital v povezavah. Veljavna tradicionalna računovodska teorija pripoznava intelektualni kapital v zelo omejenem obsegu in le pod določenimi pogoji. Ker pa (pomembne) razlike med računovodsko priznano oziroma knjigovodsko ter tržno vrednostjo organizacije ne gre zanemariti, so številni avtorji razvili številne »neračunovodske« pristope k merjenju ter predvsem smernice za obvladovanje ter (prostovoljno) poročanje o intelektualnem kapitalu. Zavedanje o intelektualnem kapitalu se pomembno krepi, kar je argumentirano s številnimi raziskavami, predvsem z raziskavami o ekonomskih posledicah intelektualnega kapitala ter poročanja o njem. Glede na trenutni bančni krč se postavlja vprašanje, ali lahko ima intelektualni kapital, kot pomemben dejavnik bodoče dodane vrednosti organizacije, vpliv na (bančno) presojo organizacije za pridobitev potrebnih (zunanjih) finančnih virov. S predmetno raziskavo smo oblikovali empiričen model, s katerim smo preverili, ali (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu ter njegovih sestavinah vplivajo na doseženo ceno dolgov, na primeru slovenskih organizacij. Odvisna spremenljivka modela je cena dolgov, neodvisne spremenljivke pa stopnje razkritij intelektualnega kapitala ter njegovih posamičnih sestavin in izbrane kontrolne spremenljivke. Podatke smo pridobili na vzorcu 100 naključno izbranih organizacij iz populacije 1.345 organizacij, ki so za leto 2014 javno objavile svoja revidirana letna poročila. Preverjali smo štiri hipoteze, in sicer, ali (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu kot celote negativno vplivajo na ceno dolgov (hipoteza H1), ter ali na ceno dolgov negativno vplivajo tudi njegove posamezne sestavine, ki so človeški kapital, strukturni kapital in kapital v povezavah (hipoteze H2a, H2b in H2c). Deskriptivna statistika je pokazala, da slovenske organizacije ne razkrivajo svojega intelektualnega kapitala v pomembnem obsegu. Povprečna stopnja razkritja intelektualnega kapitala organizacij iz vzorca za leto 2013 znaša 23,63%, izmed treh sestavin pa so organizacije največ poročale o strukturnem kapitalu. Za preverjanje postavljenih hipotez smo izvedli štiri regresijske analize. Rezultati niso pokazali statistično značilnega vpliva (prostovoljnih) razkritij o intelektualnem kapitalu ter njegovih sestavinah na ceno dolgov, niti ne statistično značilnega vpliva kontrolnih spremenljivk na ceno dolgov. Tako s predmetno raziskavo oziroma oblikovanim empiričnim modelom ne moremo potrditi postavljenih hipotez.
Ključne besede: intelektualni kapital, (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu, stopnja razkritja intelektualnega kapitala, analiza vsebine, cena dolgov
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 506; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Poročanje o tveganjih in njihovem obvladovanju v letnih poročilih - primer Thermana d.d.
Zlatka Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Tveganje je verjetnost, da bo rezultat naše poslovne odločitve drugačen od pričakovanega za nas najbolj verjetnega. Podjetje tvega, da se poslovna zamisel delno uresniči ali pa se sploh ne. Od uspešnosti obvladovanja tveganj je odvisno, ali bo podjetje uspešno ali ne. Predstaviti želimo, kako pomembne so kakovostne informacije v letnih poročilih zlasti pri komuniciranju z zunanjimi uporabniki poslovnih informacij. Na podlagi poročanj o tveganjih v letnih poročilih si lahko zunanji uporabniki informacij ustvarijo sliko o varnosti naložb in o plačilni sposobnosti podjetja. Nekatera razkritja so obvezna že po ZGD-1 in SRS, v letnih poročilih pa je zaslediti vse več prostovoljnih razkritij, saj podjetja tako pridobivajo konkurenčno prednost, ko predstavijo dejstva, ki pozitivno vplivajo na okolje, poslovanje podjetja in zadovoljstvo zaposlenih. Pri preučevanju podjetja Thermana d. d. smo ugotovili, da je največji obseg razkritij v letnih poročilih namenjen finančnim tveganjem, in sicer tveganjem, ki dajejo splošne in nevtralne informacije.
Ključne besede: tveganje, izpostavljenost tveganjem, obvladovanje tveganj, letno poročilo, prikaz tveganj v letnih poročilih, prostovoljna razkritja
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici