| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Oblikovanje in urejanje bližnje okolice cest : diplomsko delo
1992, diplomsko delo

Ključne besede: gradbeništvo, ceste, erozija, prostorsko planiranje
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1669; Prenosov: 0

4.
5.
6.
Filozofija, metodologija in vizija razvoja podeželja
Vilibald Premzl, Mirko Pšunder, 1993, strokovni članek

Opis: V prispevku so prikazani osnovni elementi planiranja s posebnim ozirom na podeželski prostor. Izpostavljena je potreba po izvajanju politike razvoja podeželskega prostora, ki mu je tudi v Sloveniji na vseh ravneh posvečeno premalo pozornosti.
Ključne besede: prostorsko urejanje, oblikovanje krajine, gospodarsko planiranje, naravna dediščina, nega prostora, ekologija, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 519; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Stadtregion Maribor
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Pojem »mestna regija« je vsebinsko zelo širok, zato pa tudi precej ohlapen. Gledano »od daleč«, je pojav jasen in preprost – okoli mesta se oblikuje območje, katerega prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb, istočasno pa se med središčem in okolico vzpostavijo številne vezi, zaradi katerih postaja območje v gospodarskem, upravnem in socialnem smislu vse bolj enovito in povezano. Ko pa skušamo pojav operacionalizirati, mestno regijo zamejiti ali pobliže spoznati njene značilnosti, se pokaže prej omenjena ohlapnost. Definicija, okoli katere je enotna večina raziskovalcev pravi, da je mestna regija območje, kjer večina prebivalcev iz okolice zadovoljuje večino svojih potreb v središču tega območja, ne pa v drugih regionalnih središčih, med regijskim središčem in okolico pa se posledično spletejo številne vezi, zaradi katerih deluje območje funkcijsko povezano (Lichtenberger 1986, Carter 1975, Heineberg 2000, Krau 2005). V tej definiciji so vsaj tri formulacije, zarad katerih je pojem potrebno vsakič prirediti konkretnemu primeru. To so: večina prebivalcev, okolica regionalnega središča in večina potreb. Morda je zaradi omenjene vsebinske ohlapnosti leta 1970 O. Boustedt postavil drugo definicijo, po kateri obsega mestna regija območje dnevnih migracij v regijsko (bolje: zaposlitveno) središče. Takšna definicija je natančnejša, vendar ne pokriva vseh vsebin mestne regije. Menimo, da je za razumevanje mestne regije potreben nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega! Univerzalna, vse dejavnosti obsegajoča mestna regija kot spoj regijskega središča in okoliškega območja ne obstaja; mestna regija ni »real existend«, temveč je konstrukt, ki ga opredelimo sproti, za vsak namen posebej in je tudi vsakič drugačna. Osnovna ideja o funkcionalnem območju okoli mesta pridobi v vsakem kontekstu nekoliko drugačno obliko. Mestne regije regije niso enkrat za vselej, temveč se spreminjajo skladno z gospodarskimi in socialnimi razmerami; bolje: spreminjajo se skupaj s pokrajino (regija je specifičen prostor v specifičnem času). Zato je potrebno ta pojav razumeti kot konglomerat (skupek) različnih gravitacijskih območij, ki vsako zase predstavlja mestno regijo, vsa skupaj pa imajo zgolj informativni (orientacijski) pomen (glej shemo mestne regije v besedilu). Definicija mestne regije, ki bolj ustreza današnjemu razumevanju tega pojava bi se lahko glasila: mestna regija je območje, katerega označujejo ekonomski in socialni odnosi med mestom in okolico. Težavna je tudi zamejitev mestne regije, saj je kakršnokoli postavljanje kriterijev, dejanje »od zunaj«, ki z vsebino pojma nima veliko skupnega. Primerneje je ločevati območje glede na intenzivnost povezav z regijskim središčem (v smislu intenzivnih, manj intenzivnih in občasnih povezav z regijskim središčem). Podobno stališče najdemo pri Boustedtu, ki je mestno regijo razdelil na središčni (mesto), širitveni (obmestje) in zunanji del (po Heineberg 2000, 57). Eno ključnih vprašanj je, s katerimi elementi lahko mestno regijo prepoznamo, oziroma, kateri elementi mestno regijo vzpostavljajo? Glede na vsebino odgovora lahko opredelimo vsaj dve vrsti mestnih regij, in sicer ekonomsko geografske in socialno geografske mestne regije. Pri razpoznavanju ekonomsko geografskih mestnih regij izhajamo iz pojma »mesto«, ki je za vsebino pojava ključnega pomena. Mesto, kakor ga pojmujemo v ekonomski geografiji je območje, kjer so skoncentrirane številne dejavnosti, od proizvodnih, storitvenih, upravnih in družbenih. Dejavnosti niso namenjene le prebivalcem mesta, temveč tudi prebivalcem okoliških naselij. Ekonomsko geografske mestne regije temeljijo na vrsti in intenzivnosti odnosov (povezav) med mestom in okolico. Posledica tega je območje okoli mesta (mestna regija), katerega prebivalci večinsko ter bolj ali manj pogosto, vendar redno, uporabljajo dejavnosti v središču tega območja. Kazalca, s katerima lahko prepoznamo ekonomsko geografske mestne regije sta: - število dnevnih migrantov in - število gospodinjstev, ki se redno oskrbujejo v regijskem središču. Uporabni bi bili tudi podatki o številu in krajevnem izvoru obiskovalcev javnih prireditev, mreži poslovalnic in ekspozitur podjetij, s sedežem v regijskem središču, številu in intenzivnosti poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti, intenzivnosti prometnih tokov oziroma gostoti prometa med mestom in okoliškimi naselji. V socialno geografskem smislu je mestna regija območje, kjer so socialni odnosi med prebivalci intenzivnejši – pogostejši, tesnejši in številnejši. Tudi Massey pravi, da je (mestna) regija produkt socialnih odnosov. S širšim območjem bivanja posameznika namreč ne povezuje le stanovanje in delo, tudi socialne in institucionalne vezi, pa tudi duhovne, v sodobnem času vse bolj tudi enotne informacije. Posledica tega je regionalna identifikacija, kar pomeni zavest o pripadnosti določenemu teritoriju. Opredeljevanje tovrstnih regij sloni na deležu prebivalcev okoliških naselij, ki se identificirajo z določenim regionalnim središčem. Druga oblika socialnih vezi, ob katerih nastaja mestna regija bi lahko bile posledice specifičnih informacij, ki jih posredujejo lokalni mediji. V mislih imamo oglaševanje prireditev, storitev, informacije o lokalnih dogodkih. Ob tem se oblikuje specifičen vzorec ravnanja (=socialni odnosi), ki v drugih mestnih regijah ni prisoten. Socialne odnose s prostorsko konotacijo definira tudi pripadnost oziroma simpatizerstvo z regionalnimi športnimi klubi, članstvo v kulturnih društvih in interesnih združenjih (tudi na področju civilne družbe). Elementi, ki definirajo to vrsto odnosov oziroma mestnih regij so: - število oglasov iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število informacij, reklamnih sporočil in drugih oglasov iz iste regije večje, kakor iz drugih regij. - število informacij iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število novic iz domicilne regije večje, kakor iz drugih regij, kar pomeno boljšo obveščenost, pa tudi povezanost z lokalnimi dogodki. - členitev prostora na upravne enote. Predpostavljamo, da je teritorialna organiziranost določene družbene dejavnosti (npr. zdravstva, sodstva, šolstva) kohezijski element mestne regije, saj vpliva na organiziranje vsakodnevnega življenja in na vključenost prebivalcev v reševanje razvojnih in vsakodnevnih vprašanj. Takšen pomen imajo javna uprava, sodstvo, zdravstvo, policija, geodetska služba, zavodi za zaposlovanje, socialne ustanove, tudi volilni okoliš. Vrste mestnih regij, kakršne izhajajo iz nakazanih elementov, se med seboj teritorialno ne prekrivajo, niti podobne si niso. Zato ni mogoče govoriti o mestni regiji na splošno, temveč je potrebna natančnejša opredelitev, za katero vrsto mestne regije gre. Mestna regija Maribora obsega velik del severovzhodne Slovenije, ne glede na to, s katerim kazalcem jo omejimo. Izkaže pa se, da je v socialnem smislu mestna regija obsežnejša, kakor v ekonomskem.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, mestne regije, mesto, Maribor, prostorsko planiranje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 317; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (257,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Uvodnik
Vladimir Drozg, 2006, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: geografija, raziskovalno delo, mestne regije, prostorsko planiranje
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (50,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Družbeni vidiki trajnostnosti in občinski prostorski planski akti
Jože Kos Grabar, 2011, strokovni članek

Opis: Avtor obravnava družbene vidike trajnostnosti z zornega kota vsebine in postopka priprave prostorskih aktov za občine v Sloveniji. Osrednjo pozornost namenja: (1) vsebinskim prostorsko načrtovalskim vzvodom za ohranjanje in razvoj vrednot pravičnosti, enakosti, blaginje, socialne vključenosti, zdravja ljudi; (2) uresničevanju načel odprtosti, sodelovanja, soodločanja in demokratičnosti v postopkih priprave prostorskih aktov; (3) strokovni dodelanosti in koherentnosti prostorskih aktov. Na podlagi predstavljenih razkorakov med deklariranim in zaželjenim ter praktično udejanjenim avtor podaja predloge za zmanjšanje oziroma odpravo teh razkorakov.
Ključne besede: Slovenija, občine, prostorsko urejanje, prostorsko planiranje, načrti, vrednote, trajnostni razvoj
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (227,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Usmeritve za trajnostni prostorski razvoj območij proizvodnih dejavnosti
Simon Kušar, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so prikazane temeljne usmeritve za trajnostni prostorski razvoj območij proizvodnih dejavnosti. Nabor usmeritev je oblikovan na osnovi analize dosedanjih razvojnih dokumentov na nacionalni in nadnacionalni ravni in raziskovalnih nalog s tega področja ter rezultatov iz študije primera (Mariborska urbana regija). V članku prikazane izkušnje z načrtovanjem območij proizvodnih dejavnosti in opredeljene usmeritve so lahko pomembno vodilo za trajnostni prostorski razvoj območij proizvodnih dejavnosti v novem gospodarskem ciklu.
Ključne besede: regionalno planiranje, prostorsko planiranje, sonaravni razvoj, ekonomska geografija, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 183; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (247,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici