1. Postopek razlastitve v javnem interesu v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloJosipa Božičević, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je opisati razlike med slovensko in hrvaško zakonodajo v primeru prostorskega načrtovanja,ki je ozko povezano z razlastitvijo, določiti najpogostejše napake pri določanju odškodnin in pokazati na pomanjkljivosti ocenjevanja vrednosti v razlastitvenih postopkih, ker v Sloveniji ne obstaja enotna metodologija, ki bi urejala določanje odškodnin za primere razlastitve. Ker je razlastitev zelo občutljiva zadeva, je treba vztrajati pri tem, da so zadovoljne vse stranke v postopku. Naredili smo analizo cenitvenega poročila in podali par primerov določanja odškodnin v praksi, iz katerih je bilo razvidno, da se bo v prihodnosti moralo nekaj spremeniti glede zakonodaje in samega sistema ocenjevanja vrednosti v primeru razlastitve. Ugotovili smo, da je skozi zgodovino razlastitve prišlo do številnih napak v oceni odškodnin za razlaščeno nepremično, in predlagali, da se na podlagi izkušenj strokovnjakov naredi izboljšava veljavnih zakonov in metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin v primeru razlastitve.
Ključne besede: razlastitev, odškodnina, razlastitveni upravičenec, razlastitveni zavezanec, prostorsko načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1610; Prenosov: 314
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. Upravičenost vzpostavitve logističnega centra v Slovenski BistriciSašo Prijol, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Pri izbiri ustrezne lokacije za logističen center (v nadaljevanju LC), je potrebno narediti celovito prostorsko analizo. Tržna analiza in geografski informacijski sistemi (v nadaljevanju GIS) so idealni za takšne vrste analiz, ki zagotavljajo funkcionalno zajemanje, shranjevanje, raziskovanje ter analiziranje geografskih, infrastrukturnih, gospodarskih značilnosti regije in podrobnosti o človeških virih.
Magistrsko delo predstavlja metodologijo za prostorsko načrtovanje LC, ki temelji na tržni analizi, katero sestavljajo makro in mikroekonomski vidiki, GIS in SWOT (strenght – weaknesses – opportunities – threats, v nadaljevanju SWOT) analizah. Omenjena metoda uporablja GIS za zbiranje podatkov, prostorsko analizo, ustvarjanje alternativ in izdelavo zemljevidov za nadaljnjo analizo. GIS smo uporabili za podporo pri odločanju in za analizo potencialnih lokacij, vključno z drugimi pomembnimi dejavniki, in sicer: lokacija potencialnega LC, intermodalne povezave (cestni, vodni, zračni in železniški promet), velikost lokacije, topografijo, lokalne prometne povezave, okolje, ekološki vidik lokacije, lastniške strukture, komunalna opremljenost lokacije, druge omejitve na sami lokaciji in na bližnjem območju, itd. SWOT analizo smo uporabili za določanje/prepoznavanje prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti lokalnega območja za privabljanje novega kapitala, znanje in inovacij.
Rezultati uporabe predlagane metodologije v študiji prostorskega načrtovanja LC v občini Slovenska Bistrica, Slovenija kažejo, da predlagana metodologija zagotavlja dobre rezultate pri prostorskem načrtovanju in izbiri ustrezne lokacije LC.
Ključne besede: logistični center, analiza lokacije, prostorsko načrtovanje, regionalni razvoj, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1491; Prenosov: 179
Celotno besedilo (6,04 MB) |
3. VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJURBožidar Žibret, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije.
Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam.
Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene.
Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1555; Prenosov: 140
Celotno besedilo (6,62 MB) |
4. CELOSTNA ZASNOVA PROMETNIH IN OSTALIH ZUNANJIH POVRŠIN KOMPLEKSA OSNOVNE ŠOLE LESKOVEC PRI KRŠKEMSilvija Umek, 2016, diplomsko delo Opis: Prometne in ostale zunanje površine kompleksa Osnovne šole Leskovec pri Krškem niso ustrezno urejene in vzdrževane. Prometni tokovi povzročajo konfliktne točke predvsem med motornim prometom in pešci/kolesarji. Iz ugotovitev izhaja, da je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno na prvo mesto postaviti prometno varnost pešcev in kolesarjev ter prometne ureditve načrtovati v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. S primernimi ukrepi, kot so ureditev večjih tlakovanih površin s parkovno ureditvijo, vzpostavitev široke večnamenske poti za pešce in kolesarje, zasnova nadhoda nad javno prometnico, ukinitev krožnega motornega prometa (razen za urgenco), oblikovanje kiss&ride parkirišča ter zagotovitev minimalnega števila parkirnih mest za osebna motorna vozila, se uporabnike na mehek način navaja na postopno spreminjanje potovalnih navad. Dolgoročen cilj je, da uporabo osebnih motornih vozil nadomestijo bolj trajnostna prevozna sredstva, kot sta kolo in javni potniški promet, ter se poveča delež pešcev, v celoti pa izboljša kvaliteta zunanjega prostora OŠ Leskovec pri Krškem.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, prostorsko načrtovanje, prometne površine, osnovna šola, Leskovec pri Krškem
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1177; Prenosov: 117
Celotno besedilo (19,07 MB) |
5. |
6. PRAVILA ESTETSKEGA POSEGANJA V PROSTORPolona Kek, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so prikazana pravila estetskega poseganja v prostor. Potrjeno je, da ima oblikovanje pomembno mesto v sistemu prostorskega načrtovanja in je vključeno na vseh ravneh. Skozi filozofske in znanstvene razprave na začetku diplomske naloge je predstavljen razvoj spoznanj o estetiki v kontekstu načrtovanja prostora. Ugotovljeno je, da je estetika vizualna sodba oblikovnih pravil in standardov, ki pa je zgodovinsko, izkustveno, družbeno in politično pogojena. Pričujoče delo opaža velik razkorak med normativnimi oblikovnimi določili in njihovim upoštevanjem v dejanskem stanju. V luči novih razprav o estetskem dojemanju okolja so navedene poglavitne ugotovitve predvsem arhitekturne in tudi pravne stroke. Ti zahtevata učinkovito politiko prostorskega načrtovanja, usklajena in pravno domišljena oblikovalska merila ter učinkovit nadzor nad njihovim izvrševanjem, tako v upravnem kot tudi v civilnem postopku v okviru idealnih imisij, ki pa še vedno niso pravno dorečene.
Ključne besede: estetika, oblikovna pravila, prostorsko načrtovanje, idealne imisije.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 1455; Prenosov: 184
Celotno besedilo (862,18 KB) |
7. JAVNI INTERES UMEŠČANJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV NA ZAVAROVANA OBMOČJANadja Vidic, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje možnost umeščanja objektov na zavarovano območje. Načeloma umestitev v tak prostor ni možna, vendar za večje infrastrukturne objekte pod določenimi pogoji obstajajo izjeme zanjo. Le-te načrtuje država, saj so pomembni za njen prostorski razvoj in je njihova umestitev v javnem interesu. Za umestitev objekta na že zavarovano območje mora biti torej izpolnjen pogoj javnega interesa. V današnjem času pa vedno pogosteje prihaja do interakcije dveh navzkrižnih javnih interesov (na eni strani po varovanju narave, na drugi strani po gospodarskem razvoju). V takšnem primeru se javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, lahko nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka oziroma na javno varnost ali pa ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje oziroma se nanaša na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi.
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, zavarovano območje, infrastrukturni objekt, javni interes.
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 2071; Prenosov: 179
Celotno besedilo (658,23 KB) |
8. PROSTORSKI NAČRT OBČINE LENARTTamara Greifoner, 2014, diplomsko delo Opis: Občinski prostorski načrt je temeljni prostorski akt občine, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena. Občinski prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela, vsebuje besedni in grafični del, ki se izdela v digitalni obliki.
Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogoje umeščanja v prostor ter za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
Prostorski akti so sistemsko urejeni po temeljnem načelu hierarhije, kar pomeni, da je najvišji akt državni strateški prostorski načrt.
Postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta je sestavljeno iz: sklepa o začetku postopka, osnutka občinskega prostorskega načrta, predloga občinskega prostorskega načrta, ugotavljanjem usklajenosti in postopkom celovite presoje vplivov na okolje.
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, občinski prostorski načrt, postopek priprave občinskega prostorskega načrta
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 3413; Prenosov: 396
Celotno besedilo (193,59 KB) |
9. UREJANJE PROSTORA V OBČINAHŠpela Struna, 2013, diplomsko delo Opis: Ustava Republike Slovenije v poglavju o samoupravi določa, da prebivalci Slovenije lokalno samoupravo uresničujemo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce občine in jih te lahko urejajo samostojno. Svoje naloge občine opravljajo znotraj svojega teritorija, fizičnega prostora, ki je po svoji naravi omejena dobrina, razpolaganje z njim pa mora biti zato premišljeno in dolgoročno naravnano. Prostorsko načrtovanje je ena najpomembnejših in najzahtevnejših nalog občine, saj predstavlja temelj vsem nadaljnjim razvojnim usmeritvam in načrtom lokalne skupnosti. Z določanjem ciljev in izhodišč prostorskega razvoja, pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanjem prostorskih ureditev lokalnega pomena občina posega na vsa življenjska področja svojih prebivalcev in drugih, ki se udejstvujejo na njenem teritoriju. Zato je izrednega pomena, da občina v postopke sprejemanja občinskih prostorskih aktov, poleg strokovne, vključi tudi ostalo zainteresirano javnost in na ta način omogoči, da se pobude, skladne z razvojnimi prioritetami občine, vključijo v njene prostorske načrte. Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. Občina mora pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov upoštevati temeljna načela prostorskega načrtovanja, akti, ki jih sprejme, morajo biti usklajeni z veljavnimi državnimi akti urejanja prostora. Pomemben dejavnik so tudi okoljski in naravovarstveni predpisi, ki želijo v čim večji meri omejiti škodljive vplive na okolje, ohranjati kmetijske površine in krajinsko dediščino.
Ključne besede: lokalna samouprava, prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, prostorski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2410; Prenosov: 248
Celotno besedilo (448,29 KB) |
10. VPLIVI PROSTORSKO PROMETNE ZASNOVE NA ORGANIZIRANJE CESTNEGA PROMETAJasna Lazarevič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta obravnavana prostorsko načrtovanje in zasnova še nepozidanega območja v neposredni bližini centra Brežic, ki smo ga smiselno uredili s prometne perspektive. Predstavljene in obravnavane so štiri variante možnih rešitev cestne infrastrukture za napajanje novega urbanega območja. Na koncu je izbrana rešitev, ki omogoča ustrezne prometne povezave in se lepo vključuje v obstoječi prostor, pri tem pa le v najmanjši potrebni meri spreminja okolje in vpliva na navade ljudi. S takšnim načinom urejanja prostora in prometa se zagotavljajo predpogoji za trajnostni razvoj.
Ključne besede: promet in prostor, prometna infrastruktura, prostorsko načrtovanje, prometni podatki
Objavljeno v DKUM: 25.10.2012; Ogledov: 1844; Prenosov: 157
Celotno besedilo (3,49 MB) |
