1. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Ključne besede: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih spremembDaša Donša, 2020, magistrsko delo Opis: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Ključne besede: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1542; Prenosov: 230
Celotno besedilo (6,23 MB) |
3. Načrtovanje manipulatorja za zlaganje paketovMitja Cerovšek, 2016, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge bo načrtovan manipulator, oz. transportna naprava, ki bo delovala kot samostojni element za predpripravo paketov, katere zatem robot s prijemalom zloži na euro paleto. Zaradi velike zmogljivosti paketov, ki prihajajo iz polnilnega stroja po transportnih trakovih, eden za drugim, bo naprava robotu zložila poljubno število paketov eden na drugega. Del manipulatorja je tudi transport paketov, brez katerega naprava nebi delovala.
Pri načrtovanju smo uporabili najboljše komponente, zato pričakujemo, da bo naprava zadovoljila potrebe po zanesljivosti in hitrosti, saj je zahtevana dnevna zmogljivost 36000 paketov.
Ključne besede: konstruiranje, dimenzioniranje, zlaganje, transportiranje, prostorsko modeliranje, SolidWorks
Objavljeno v DKUM: 06.05.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 151
Celotno besedilo (5,54 MB) |
4. |
5. KONSTRUIRANJE NAKLADALNE MIZE ZA REZALNO-CEPILNI STROJMarjan Lakner, 2010, diplomsko delo Opis: Podjetje Tajfun je za potrebe potencialnih kupcev potrebovalo nakladalno mizo za rezalno-cepilni stroj. Ker na trgu ni mogoče dobiti uporabne nakladalne mize smo se odločili za lasten razvoj. Diplomsko delo predstavlja postopek konstruiranja nakladalne mize za rezalno-cepilni stroj. Najprej je predstavljen sistematični pristop k postopku konstruiranja. Potem sledi predstavitev posameznih faz procesa konstruiranja nakladalne mize za rezalno-cepilni stroj.
Pri konstruiranju nakladalne mize za rezalno-cepilni stroj so bili upoštevani vsi tehnološki in transportni pogoji. Pričakujemo, da bo nakladalna miza zadovoljila potrebe trga po konkurenčnih izdelkih z večjo dodano vrednostjo.
Ključne besede: Konstruiranje, dimenzioniranje, nalaganje, transportiranje, prostorsko modeliranje, SolidWorks
Objavljeno v DKUM: 14.07.2010; Ogledov: 3709; Prenosov: 461
Celotno besedilo (13,33 MB) |
6. |
7. RAČUNALNIŠKO PODPRTO KONSTRUIRANJE PROGRESIVNEGA ORODJA ZA PREOBLIKOVANJE PLOČEVINEFranc Robič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava postopek projektiranja progresivnega orodja za preoblikovanje pločevine. Na začetku so opisane teoretične osnove o orodjih za preoblikovanje pločevine in določanju parametrov potrebnih za konstruiranje, nato pa sledi postopek modeliranja orodja. Opisan je potek in nekateri načini modeliranja, kakor tudi izdelava tehnične dokumentacije s 3D računalniškim programom Catia. Na koncu sledijo izsledki dela.
Ključne besede: konstruiranje, CAD, PDM, progresivno orodje, prostorsko modeliranje, Catia
Objavljeno v DKUM: 02.06.2009; Ogledov: 3886; Prenosov: 679
Celotno besedilo (33,12 MB) |
8. |
9. |
10. |
