1. Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku : diplomsko deloAlja Rader, 2024, diplomsko delo Opis: Pri diplomskem delu z naslovom Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku smo ugotavljali rabo in razumevanje prostorskih pojmov in poznavanje barv. V teoretičnem delu smo se osredotočili na govorni razvoj, pripovedovanje, dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, ter razvoj prostorskih pojmov in barv.
V empiričnem delu so prikazani in interpretirani podatki začetnega in končnega preverjanja. Sodelovali so otroci iz kombiniranega oddelka, stari so bili od dveh do štirih let. S preverjanji oziroma z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dobro otroci razumejo in uporabljajo prostorske pojme, kako starost vpliva na poznavanje prostorskih pojmov in barv, kakšno je njihovo poznavanje barv ter kakšen je napredek otrok med prvim in drugim preverjanjem. Preverjanji sta bili izvedeni v razmahu štirih mesecev. Obe preverjanji smo izvajali na enak način, vsi otroci so imeli enake pogoje, saj smo le tako pridobili pristne rezultate.
S pridobljenimi rezultati, ki smo jih dobili pri otrocih starih od dveh do štirih let, so ti pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem glede na rabo in razumevanje prostorskih pojmov ter poznavanja barv. Ugotovili smo, da je pri nekaterih otrocih napredek večji, pri nekaterih pa nekoliko manjši.
Ključne besede: jezikovni razvoj, prostorski pojmi in barve, kombinirani oddelek
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. Strategija Univerze v Mariboru 2021-20302021 Opis: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Ključne besede: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 35
 Povezava na datoteko |
3. PROSTORSKI RAZVOJ CELJA V OBDOBJU MED 1937-2011Andrej Bratina, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava čas druge polovice dvajsetega stoletja, natančneje obdobje med leti 1937 in 2011. V tem času so na širitev mesta vplivali različni dejavniki, kot so: razvoj industrije, povečanje števila prebivalcev, gospodarski razvoj ter razvoj Celja kot upravnega, šolskega in kulturnega središča. Vsi ti dejavniki so povzročili nastanek novih industrijskih, bivalnih in rekreativnih površin. Prav tako so vplivali na razvoj cestnega in vodnega omrežja. Nastanek vseh teh novih površin so urejevali različni prostorski plani, sprejeti v tem času. V nalogi je grafično prikazana prostorska širitev mesta v različnih obdobjih, saj se je mesto v različnih obdobjih širilo na različne nepozidane površine v njegovi okolici. Poleg prostorske širitve mesta je prikazana tudi namembnost površin in način pozidave na teh novih površinah.
Ključne besede: prostorski razvoj, Celje, tloris mesta, 20. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1256; Prenosov: 132
Celotno besedilo (6,22 MB) |
4. O vzrokih migotanja listov trepetlikeBogdan Reichenberg, 2012, poljudni članek Ključne besede: Ravnikarjev seminar, Soba 25, arhitektura, mariborska univerza, mariborsko letališče, ureditev krajine, ureditev mesta, prostorski razvoj, študij arhitekture, pedagoški proces, Soba 25
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 34
Povezava na celotno besedilo |
5. Regijsko mesto MariborVladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Prostorski razvoj mest že dalj časa zaznamuje proces razseljevanja urbanih dejavnosti v okolico. Ob tem nastaja nova oblika mesta, tako imenovano regijsko mesto. V prispevku prikazujemo nastanek in značilnosti regijskega mesta Maribor, in sicer skozi tri vsebinske sklope: socioekonomskega, gospodarskega in fizičnega. Ugotavljamo, da regijsko mesto opredeljujejo tesne gospodarske in socioekonomske vezi med kompaktnim mestom in suburbanim območjem ter intenziven prostorski razvoj v obmestnih naseljih. Regijsko mesto Maribor je šele v začetni fazi razvoja, vendar številni kazalniki kažejo,da se bo začeti trend disperzije nadaljeval in da bo prostorska rast v obmestju še intenzivnejša. Prispevek prinaša tudi kratek diskurz ozamejevanju regijskega mesta.
Ključne besede: prostorski razvoj, mesto, obmestja, mestna regija, regijsko mesto, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1080; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Strnjeni razvoj - ranljivost urbanega?Uroš Lobnik, 2002, pregledni znanstveni članek Opis: Stroke prostorskega planiranja morajo vzpostaviti in izoblikovati interdisciplinarno uravnotežene modele vrednotenja in načrtovanja prostorskegarazvoja s skupnimi usmeritvami in cilji. V nasprotnem primeru se bo urbani razvoj v Sloveniji še kar naprej in tudi vse bolj vrednotil z defenzivnega in podrejenega stališča. Dobro bi bilo čimprej raziskati, koliko in kako vplivajo sektorsko nepovezane obravnave prostora na koncept strnjenegarazvoja naselij in na sposobnost varovanja naravne in kulturne krajine. Urbanisti bi morali razmišljati v dveh smereh: kaj storiti, če interdisciplinarno uravnoteženega modela dlje ali pa sploh ne bo oziroma kako in v kakšnem merilu čim bolj učinkovito delovati? Rešitev se najbrž skriva v odgovoru, zakaj urbanistu ne pripada več pravica do kompleksnega urejanja grajenega prostora. Najbrž zato, ker je predvsem njegovo operativno orodje v novih družbenih razmerah skoraj povsem neustrezno.
Ključne besede: urbani prostor, ranljivost urbanega prostora, strnjeni razvoj, prostorski razvoj, urbani razvoj, urbanizacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1653; Prenosov: 99
Povezava na celotno besedilo |
7. URBANI RAZVOJ MESTA PTUJ OD RIMSKIH ČASOV DO SODOBNOSTIAnja Selinšek, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili urbani razvoj mesta Ptuj od rimskih časov do sodobnosti. V raziskovalnem delu naloge smo analizirali zgodovinski prostorski razvoj mesta. Skozi petero pomembnih in hkrati prelomnih zgodovinskih obdobij, smo prikazali širjenje in ožanje območja mesta in značilne stavbne tipe. V nadaljevanju naloge je sledila primerjava mesta po II. svetovni vojni z današnjo podobo mesta. V sklepnem delu smo predstavili tudi zasnovo mesta prihodnosti – trajnostnega mesta in njegova glavna načela. Ptuj in njegov prostorski razvoj smo analizirali skozi različne kriterije in dobljene rezultate primerjali z usmeritvami za trajnostno mesto.
Ključne besede: urbani razvoj, trajnostno mesto, prostorski akti
Objavljeno v DKUM: 18.09.2014; Ogledov: 2163; Prenosov: 373
Celotno besedilo (14,09 MB) |
8. Dinamika čezmejnega prostorskega razvoja : študija primera razvojne osi Maribor (SI)-Gradec (A)Kaja Pogačar, Metka Sitar, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Proces odpiranja notranjih meja med članicami Evropske unije ni povzročil le vrste kompleksnih družbeno-ekonomskih sprememb, temveč je sprožil številne nove prostorske izzive, zlasti na območjih, ki ležijo v zaledju državnih meja in so do nedavnega veljala za manj razvita in prikrajšana. Evropska unija pa prav ta območja prepoznava kot ključne elemente za spodbujanje procesov integracije ter ekonomske in socialne kohezije. V čezmejnem prostoru se tako na različnih ravneh sprožajo procesi mreženja in povezovanja,v katerih se manifestira deteritorializacija novih gospodarskih, socialnih, kulturnih in prostorskih razmerij. V prispevku je obravnavana problematika čezmejnega prostorskega razvoja, ki ob odpiranju nacionalnih meja vzpostavlja drugačne razmere za razvoj v prostoru. Tematika je podrobneje predstavljena v okviru prostorske raziskave območja razvojne osi med mestoma Maribor (Slovenija) in Gradec (Avstrija), ki je bilo v preteklosti podvrženo številnim geopolitičnim,ekonomskim in demografskim spremembam. V tem pogledu sta izpostavljena dva vidika prostorskega razvoja; prvi raziskuje vpliv državne meje na razvoj obravnavanega prostora, drugi pa obravnava sodobne trende razpršene poselitve vzdolž infrastrukturnega koridorja med obema regionalnima središčema, med katerimi izstopa pojav novih urbanih jeder. Dinamika razvojne osi je prikazana na podlagi zgodovinskega pregleda razvoja od druge polovice 19. stoletja naprej do obdobja pred padcem notranjih meja EU in sedanjega stanja; v njej se odražajo sodobne težnje nastanka novih urbanih vzorcev v značilni povezavi z infrastrukturnih razvojem.
Ključne besede: Slovenija, Avstrija, prostorski razvoj, čezmejni prostorski razvoj, meje, razvojne osi
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 3111; Prenosov: 32
Povezava na celotno besedilo |
9. OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEKIrena Železnik, 2011, diplomsko delo Opis: Povzetek
Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka.
ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini.
ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura.
Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti.
Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine.
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme.
Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti.
Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Ključne besede: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2011; Ogledov: 6343; Prenosov: 638
Celotno besedilo (1,08 MB) |
