1. SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V STAVBNO ZEMLJIŠČEGregor Premrl, 2016, diplomsko delo Opis: Namembnost zemljišča nam pove, ali je gradnja na zadevajoči površini dovoljena ali ne. Veliko ljudi vidimo graditi hiše, vendar pa vsi tega ne morejo storiti, saj jih pri tem ovira prav namembnost zemljišča, ki je določena v prostorskih aktih občine. V kolikor parcela oziroma zemljišče ni gradbeno, moramo za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, še pred tem pa moramo na občino vložiti vlogo za spremembo namembnosti zemljišča. V postopku obravnave zadevne vloge občina le-to preuči in v primeru odobritve sledi sprememba prostorskih planov in območij stavbnih zemljišč. Po opravljenem postopku je potrebno plačati odškodnino, ki pa se je od spremembe ZKZ-ja (Zakona o kmetijskih zemljiščih) v letu 2012 drastično zmanjšala. Cilj diplomskega dela je, opisati, kako iz nezazidljivega oziroma kmetijskega zemljišča spremeniti namembnost v zazidljivo oziroma stavbno zemljišče. Predstavil bom tudi postopek spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, ki zajema, na kaj mora biti vlagatelj pred oddajo vloge pozoren, kje lahko pridobi potrebne informacije in katera dovoljenja potrebuje. Obravnavana bo tudi enačba za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti in druge pomembne stvari za zadevno spremembo.
Ključne besede: namembnost, prostorski akti občine, sprememba namembnosti, Zakon o kmetijskih zemljiščih, odškodnina za spremembo namembnosti
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 13257; Prenosov: 1969
 Celotno besedilo (3,06 MB) |
2. PRIMERJAVA DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA ENOSTANOVANJSKO STAVBO NA RAZLIČNIH OBMOČJIH UREJANJAKatja Majer, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja sistematični potek procesa izdelave PGD dokumentacije za enostanovanjsko stavbo s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. V delu se bralec seznani z vsemi fazami izdelave dokumentacije, veljavno zakonodajo, predvidenimi stroški in časovnim potekom teh faz. Na dveh primerih iz prakse analiziramo čas in strošek, ki ga investitorja potrebujeta za izdelavo PGD dokumentacije, upravni postopek ter komunalno opremljanje parcel. Primera se nahajata v isti občini, vendar na različnih območjih urejanja po prostorskih planih. Za lokacijo A so veljavni prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki veljajo za celotno občino, za lokacijo B pa je veljaven občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), na podlagi katerega se ureja prostor v točno določenem območju občine.
Ključne besede: PGD dokumentacija, enostanovanjska stavba, gradbeno dovoljenje, prostorski akti
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1849; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. URBANI RAZVOJ MESTA PTUJ OD RIMSKIH ČASOV DO SODOBNOSTIAnja Selinšek, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili urbani razvoj mesta Ptuj od rimskih časov do sodobnosti. V raziskovalnem delu naloge smo analizirali zgodovinski prostorski razvoj mesta. Skozi petero pomembnih in hkrati prelomnih zgodovinskih obdobij, smo prikazali širjenje in ožanje območja mesta in značilne stavbne tipe. V nadaljevanju naloge je sledila primerjava mesta po II. svetovni vojni z današnjo podobo mesta. V sklepnem delu smo predstavili tudi zasnovo mesta prihodnosti – trajnostnega mesta in njegova glavna načela. Ptuj in njegov prostorski razvoj smo analizirali skozi različne kriterije in dobljene rezultate primerjali z usmeritvami za trajnostno mesto.
Ključne besede: urbani razvoj, trajnostno mesto, prostorski akti
Objavljeno v DKUM: 18.09.2014; Ogledov: 2163; Prenosov: 374
Celotno besedilo (14,09 MB) |
4. UREJANJE PROSTORA V OBČINAHŠpela Struna, 2013, diplomsko delo Opis: Ustava Republike Slovenije v poglavju o samoupravi določa, da prebivalci Slovenije lokalno samoupravo uresničujemo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce občine in jih te lahko urejajo samostojno. Svoje naloge občine opravljajo znotraj svojega teritorija, fizičnega prostora, ki je po svoji naravi omejena dobrina, razpolaganje z njim pa mora biti zato premišljeno in dolgoročno naravnano. Prostorsko načrtovanje je ena najpomembnejših in najzahtevnejših nalog občine, saj predstavlja temelj vsem nadaljnjim razvojnim usmeritvam in načrtom lokalne skupnosti. Z določanjem ciljev in izhodišč prostorskega razvoja, pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanjem prostorskih ureditev lokalnega pomena občina posega na vsa življenjska področja svojih prebivalcev in drugih, ki se udejstvujejo na njenem teritoriju. Zato je izrednega pomena, da občina v postopke sprejemanja občinskih prostorskih aktov, poleg strokovne, vključi tudi ostalo zainteresirano javnost in na ta način omogoči, da se pobude, skladne z razvojnimi prioritetami občine, vključijo v njene prostorske načrte. Priprava prostorskih aktov je zapleten proces, ki poteka po zakonsko predpisanih postopkih. Občina mora pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov upoštevati temeljna načela prostorskega načrtovanja, akti, ki jih sprejme, morajo biti usklajeni z veljavnimi državnimi akti urejanja prostora. Pomemben dejavnik so tudi okoljski in naravovarstveni predpisi, ki želijo v čim večji meri omejiti škodljive vplive na okolje, ohranjati kmetijske površine in krajinsko dediščino.
Ključne besede: lokalna samouprava, prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, prostorski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2410; Prenosov: 251
Celotno besedilo (448,29 KB) |
5. |
6. |
