Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Ključne besede: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1242; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,63 MB)