| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi in priložnosti tehniškega izobraževanja
Boris Aberšek, 2021, zbornik

Opis: Živimo v času, ko je tehnološki razvoj tako hiter, da mu le stežka sledimo. Robotizacija, avtomatizacija procesov in umetna inteligenca niso več virtualni pojmi, temveč jih srečujemo že v vsakdanjem življenju. Globalizacija in konkurenčnost v industriji brezkompromisno zahtevajo nove tehnološke rešitve, ob tem pa se pojavljajo tudi novi izzivi in priložnosti izobraževanju. Zato je v tem času toliko bolj pomembno, da raziskujemo drugačne pristope, ki bodo učence ne le naučili temeljnih znanj, ampak vzpodbujali ustvarjalno razmišljanje in krepili zmožnost reševanja problemov. Pričujoča monografija je nastala po burnem letu nepredstavljivih sprememb. Pandemija je močno posegla v ustaljene načine dela in dodatno pospešila spremembe, ki so se nakazovale s tehnološkim razvojem. Poudarek v monografiji je zato prav na tehnološki pismenosti in vključevanju tehnologij v proces izobraževanja. Izsledki predstavljenih raziskav bodo odlično izhodišče vsem deležnikom tehniškega izobraževanja: raziskovalcem, učiteljem TIT, ki se spopadajo z izzivi tehniškega izobraževanja in študentom, bodočim učiteljem TIT, ki potrebujejo smernice za iskanje priložnosti tehniškega izobraževanja v prihodnje. Prispevki v publikaciji temeljijo na zaključnih del študentov Oddelka za tehniko Fakutlete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki izpostavljajo pomembne vidike tehniškega izobraževanja in ponujajo smernice za posodobitev učnega načrta.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, tehnološka pismenost, sodobne tehnologije, prostorska predstavljivost, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 365; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (10,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli.
Andrej Šafhalter, 2016, doktorska disertacija

Opis: Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obravnava nekatera dognanja drugih avtorjev, ki predstavljajo povezavo z empiričnim delom. Tako so predstavljene značilnosti: prostorskega zaznavanja, spomina in mišljenja, prostorske predstavljivosti in vpliv spola nanjo, učnih stilov in hemisferičnosti možganov, testov hemisferne dominacije, kognitivnega razvoja s poudarkom na prostorski predstavljivosti, inteligentnosti in večvrstne inteligentnosti, testov inteligentnosti in prostorske predstavljivosti, tehničnega načrtovanja v osnovni šoli ter 3D-modeliranja in vizualizacije. V empiričnem delu je prikazana raziskava o vplivu 3D-modeliranja na prostorsko predstavljivost. Pri tem smo na začetnem stanju kontrolirali spol, razred, oceno pri TIT/NIT, izkušnje s poznavanjem programa za 3D-modeliranje, zaznavni stil, oceno prostorske sposobnosti, oceno hemisferičnosti in dosežke na začetnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti. Po eksperimentu smo kontrolirali učinke eksperimenta glede na razlike v dosežkih na končnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino ter napredek učencev eksperimentalne skupine z vidika prostorske predstavljivosti. Na osnovi 35 raziskovalnih vprašanj je bilo postavljenih 35 hipotez. Preverjanje hipotez je bilo razdeljeno v tri sklope: (A) hipoteze, vezane na začetno stanje, (B) hipoteze, vezane na končno stanje, in (C) hipoteze, vezane na razlike med začetnim in končnim stanjem eksperimentalne skupine. V sklopu A so bile potrjene tri hipoteze, tri so bile zavrnjene, v sklopu B so bile potrjene vse tri hipoteze in v sklopu C je bilo potrjenih vseh deset hipotez. V raziskavi je bilo zajetih 16 spremenljivk, sama raziskava pa je temeljila na eksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment je potekal v dveh šolskih letih, 2011/2012 in 2012/2013. Raziskovalni vzorec je zajemal učence enajstih slovenskih osnovnih šol, v katerih se je izvajala interesna dejavnost 3D-modeliranje. V eksperimentalni skupini je bilo 95 učencev, v kontrolni pa 101. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda, 107 je bilo učencev moškega, 89 pa ženskega spola. V eksperimentalno skupino so bili vključeni učenci, ki so izbrali 3D modeliranje kot interesno dejavnost in so jo obiskovali eno uro na teden med šolskim letom. Kontrolno skupino so sestavljali učenci, ki dejavnosti 3D modeliranje niso obiskovali. V večini primerov so bili to sošolci učencev eksperimentalne skupine. Podatki so bili izbrani na osnovi: osnovnih podatkov o učencih, začetnega in končnega preizkusa iz prostorske predstavljivosti, samoocenitvenega vprašalnika o učno-zaznavnih stilih, samoocenitvenega vprašalnika o večvrstni inteligentnosti in samoocenitvenega vprašalnika »Tvoj stil učenja in razmišljanja«. Bistvena ugotovitev je bila, da 3D-modeliranje vpliva na izboljšanje prostorske predstavljivosti pri učencih, medtem ko med spoloma ni bilo ugotovljenih značilnih razlik.
Ključne besede: 3D-modeliranje, prostorska predstavljivost, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 2199; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

3.
NEKATERI VIDIKI UČENJA IN POUČEVANJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V TEHNIŠKI GIMNAZIJI – ŠTUDIJA PRIMERA
Darja Žikovšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Učenje geografije na strokovni srednješolski ravni zahteva logično povezovanje pojavov in procesov v naravi, zavedanje o medsebojnem vplivu različnih geografskih dejavnikov na obravnavani pojav, zmožnost predstavljivosti, orientacije v prostoru in na zemljevidu ter zmožnost abstraktnega mišljenja. Dijaki imajo pogosto težave z aplikacijo pridobljenega geografskega znanja v prakso in na pojave ter procese, ki so del vsakdanjega življenja. Identifikacija omenjenih težav srednješolske populacije je korak k temu, da profesorji skušajo s pomočjo evalvacije lastnega dela učne ure zasnovati s poudarkom na reševanju omenjenih težav pri učenju in izpostavljajo pomen prenosa pridobljenega znanja pri pouku na vsakdanje življenje. V želji po usvojitvi ciljev učnega načrta za geografijo in produktivnem sodelovanju med dijaki in učitelji predstavlja izziv tudi poučevanje geografije. Pri tem smo želeli identificirati in analizirati specifične prijeme in metode, ki običajni pedagoški in vzgojni proces dvignejo na višjo raven. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov za dijake tehniške gimnazije in strukturiranega intervjuja za profesorico geografije na izbrani šoli prepoznali in analizirali nekatere težave pri učenju in poučevanju geografije. Na osnovi rezultatov empiričnega raziskovanja in ugotovitev v strokovni literaturi smo zasnovali učno uro z ustrezno izbranimi učnimi metodami, oblikami in pripomočki, z namenom, da pri dijakih izboljšamo razumevanje snovi in dosežemo boljšo predstavljivost pojavov in procesov.
Ključne besede: Geografija, tehniška gimnazija, učenje, poučevanje, abstraktno mišljenje, prostorska predstavljivost, orientacija, vzročno posledično mišljenje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2045; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici