Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

Uporaba mobilne aplikacije Actionbound pri pouku izven učilnice pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Sara Jurovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 258
Celotno besedilo (12,71 MB)

Povezanost igranja računalniških iger in kognitivnih sposobnosti
Nastja Strnad, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je s pojavom in porastom uporabe hišnih računalnikov kultura igranja video iger z igralnih konzol preselila še na računalnike in danes po vsem svetu že močno presega milijonske številke. V zadnjem desetletju narašča število raziskav, ki osvetljujejo pozitivni pol računalniških iger, tudi tistih, ki veljajo za manj zaželene, npr. nasilne igre, in ugotavljajo povezanost z učenjem, prostorskimi, vizualnimi in kognitivnimi sposobnostmi. Računalniška igra je tip igrane aktivnosti, ki se dogaja v kontekstu navidezne resničnosti, znotraj katere morajo udeleženci z delovanjem v skladu s pravili doseči vsaj en arbitraren, netrivialen cilj, vse pa mediira osebni računalnik. V pričujoči magistrski nalogi smo na vzorcu 95 udeležencev s Preizkusom ustvarjalnega mišljenja TCT-DP, slovenskim prevodom testa prostorskih sposobnosti in testom večopravilnosti preučevali, kako se v kognitivnih sposobnostih (prostorskih sposobnostih, ustvarjalnosti in večopravilnosti) razlikujejo ne-igralci in igralci (različnih tipov) računalniških iger ter ali igranje računalniških iger mediira razliko med spoloma v mentalni rotaciji. Pokazalo se je, da so največje razlike vidne predvsem pri prostorski vizualizaciji, sledita ji mentalna rotacija in prostorska orientacija, medtem ko se v večopravilnosti in ustvarjalnosti ne razlikujejo pomembno, tudi med spoloma v mentalni rotaciji ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Sklepamo, da predpostavka, da so prav vse igre, ne glede na tip, v splošnem povezane s prostorskimi sposobnostmi, ne drži, saj so z vsemi prostorskimi sposobnostmi povezane le igre vlog in uganke, ostale pa le z določenimi. Na podlagi dosedanjih rezultatov sklepamo, da so verjetno drugi vidiki igre (kot je npr. vpletenost, sodelovanje, realističnost, dizajn igre) tisti, ki spodbujajo razvoj kognitivnih sposobnosti. Zaključimo lahko, da so igre kompleksno okolje, povezano z nekaterimi kognitivnimi sposobnostmi, in kot take možna priložnost za razvoj.
Ključne besede: računalniške igre, vizualizacija, prostorska orientacija, mentalna rotacija, ustvarjalnost, večopravilnost
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1409; Prenosov: 244
Celotno besedilo (812,22 KB)

NEKATERI VIDIKI UČENJA IN POUČEVANJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V TEHNIŠKI GIMNAZIJI – ŠTUDIJA PRIMERA
Darja Žikovšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Učenje geografije na strokovni srednješolski ravni zahteva logično povezovanje pojavov in procesov v naravi, zavedanje o medsebojnem vplivu različnih geografskih dejavnikov na obravnavani pojav, zmožnost predstavljivosti, orientacije v prostoru in na zemljevidu ter zmožnost abstraktnega mišljenja. Dijaki imajo pogosto težave z aplikacijo pridobljenega geografskega znanja v prakso in na pojave ter procese, ki so del vsakdanjega življenja. Identifikacija omenjenih težav srednješolske populacije je korak k temu, da profesorji skušajo s pomočjo evalvacije lastnega dela učne ure zasnovati s poudarkom na reševanju omenjenih težav pri učenju in izpostavljajo pomen prenosa pridobljenega znanja pri pouku na vsakdanje življenje. V želji po usvojitvi ciljev učnega načrta za geografijo in produktivnem sodelovanju med dijaki in učitelji predstavlja izziv tudi poučevanje geografije. Pri tem smo želeli identificirati in analizirati specifične prijeme in metode, ki običajni pedagoški in vzgojni proces dvignejo na višjo raven. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov za dijake tehniške gimnazije in strukturiranega intervjuja za profesorico geografije na izbrani šoli prepoznali in analizirali nekatere težave pri učenju in poučevanju geografije. Na osnovi rezultatov empiričnega raziskovanja in ugotovitev v strokovni literaturi smo zasnovali učno uro z ustrezno izbranimi učnimi metodami, oblikami in pripomočki, z namenom, da pri dijakih izboljšamo razumevanje snovi in dosežemo boljšo predstavljivost pojavov in procesov.
Ključne besede: Geografija, tehniška gimnazija, učenje, poučevanje, abstraktno mišljenje, prostorska predstavljivost, orientacija, vzročno posledično mišljenje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2516; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.

Na vrh