Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Računalniške simulacije izvajamo tako, da model diskretiziramo (razdelimo na elemente). Na ta način iščemo približno rešitev zadanega problema. Kvaliteta končnih elementov bistveno vpliva na natančnost rešitev. Opisal sem, kako geometrijski tip, integracijska shema, geometrijska oblika ter velikost končnih elementov vplivajo na natančnost numeričnih rezultatov. Opisal sem probleme, ki se pojavljajo pri izbiri polne oziroma reducirane integracije. Primernost oblike končnih elementov najpogosteje vrednotimo na podlagi razmerja med stranicami elementa, velikostjo notranjih kotov in Jacobijeve determinante. Raziskal sem metode za ocenjevanje napake diskretizacije. Ena izmed njih je Richardsonova ekstrapolacija, ki sem jo podrobneje raziskal. To je metoda, ki na podlagi treh rešitev na različno gostih mrežah oceni ekstrapolirano vrednost spremenljivke (npr. napetosti). Tako pridobimo oceno vrednosti spremenljivke, ki bi jo dobili na mreži z neskončno malimi elementi (velikost elementa je 0). Na tem temelji indeks konvergence mreže GCI, ki ga uporabimo kot oceno napake diskretizacije. Ta oceni, znotraj katerega intervala leži s 95 % verjetnostjo natančna vrednost matematičnega modela. Izdelal sem dodatek za programski paket Abaqus, ki temelji na tej metodi. Dodatek za vsako vozlišče modela izračuna oceno napake diskretizacije. Dodatek sem tudi preizkusil na testnem primeru, ki je dal dobre rezultate.
Ključne besede: Metoda končnih elementov, prostorska diskretizacija, kvaliteta mreže, natančnost rezultatov, Abaqus, Richardsonova ekstrapolacija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 2183; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,86 MB)