| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNE IN SOCIALNE UGODNOSTI OBMEJNIH DELAVCEV V EVROPSKI UNIJI
Jasmina Tabaković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira davčno- in socialnopravni položaj obmejnih delavcev v Evropski uniji, ki se pri uveljavljanju davčnih in socialnih ugodnosti v čezmejnem okolju soočajo z izzivi zaradi pravil na nacionalni, mednarodni in nadnacionalni ravni. Medtem ko so sistemi socialne varnosti koordinirano urejeni, neposredno obdavčenje dohodkov obmejnih delavcev v pravu EU ni niti harmonizirano niti koordinirano, ampak je v pristojnosti suverenega izvrševanja davčnih politik držav članic, ki so v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčenja po priporočilih Vzorčne konvencije OECD, prav tako pa so zavezane k spoštovanju nadnacionalnih načel in določb Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji. Kljub obstoju dvostranskih davčnih konvencij porazdelitev davčnih pristojnosti vselej ne prinaša enakomerne obremenitve davčnih zavezancev in odpira mnogo vprašanj, in sicer od vprašanja pravičnosti obdavčitve, (ne)upravičenosti dodelitve ugodnosti, manj ugodnega obravnavanja ali celo do diskriminatornega obravnavanja, pa tudi do obravnavanja, ki per se ni v nasprotju s pravili nadnacionalnega prava, ter do vprašanja opravičenosti dvojne; bodisi ekonomske bodisi pravne obdavčitve. Odgovori na postavljena vprašanja v magistrskem delu prinašajo enoten zaključek, da lahko vztrajanje držav članic pri nacionalni davčni politiki, ki postavlja obmejne delavce v manj ugoden položaj, vodi do demografskega deficita in izkrivljanja davčne konkurence. Zato je nujna integracija nacionalnega davčnega sistema ali vsaj uskladitev fiskalnega režima z režimom sosednje države članice. V prihodnosti lahko takšna uskladitev privede do spontane harmonizacije neposrednega obdavčenja obmejnih delavcev, ki bi bila dobrodošla za ohranitev stabilnosti notranjega trga EU. Pri uveljavljanju socialnih ugodnosti so lahko obmejni delavci deležni tveganj zaradi uporabe dveh različnih zakonodaj ali pa, za razliko od davčnih ugodnosti, uživajo socialne dajatve po najugodnejši zakonodaji držav članic. V magistrskem delu je prikazan tudi položaj slovenskih obmejnih delavcev, zaposlenih v Avstriji, ki so z ukinitvijo davčne olajšave, za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v letu 2013 ugotovilo neskladnost z načelom enakosti, zavezani k doplačilu davka v višjem znesku kot pred letom 2014. Z ukinitvijo olajšave obmejni delavci sicer niso višje obdavčeni kot preostali rezidenti, saj država izvršuje svoje davčne pristojnosti v čezmejnih situacijah enako kot v primerljivih domačih situacijah. Kljub temu ostajajo odprta vprašaja, ali so obmejni delavci ob uresničevanju temeljnih svoboščin prostega gibanja zaradi manj ugodne davčne obravnave diskriminirani.
Ključne besede: prosto gibanje obmejnih delavcev in samozaposlenih, rezident in nerezident, davčna suverenost, prepoved diskriminacije, izogibanje dvojnega obdavčenja, davčne in socialne ugodnosti
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1188; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 398; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici