Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje prostega časa, predvsem študentk Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, v kontekstu sodobnega in hitrega življenjskega sloga. Uvodni teoretični del je vključeval izhodišče za pridobivanje znanja o vedenju odjemalcev in procesih odločanja, ki pomembno vplivajo na izbiro prostočasnih dejavnosti. Analizirali smo ključne dejavnike odločanja ter se nato poglobili v sam pomen prostega časa. Posebno pozornost smo namenili proučevanju njegovih funkcij, delitev, aktualnih trendov in različnih načinov preživljanja, ki se prilagajajo sodobnim potrebam ter preferencam. Raziskava se je osredotočala na preference študentk, njihova mnenja ter odnos do prostega časa. Ugotovili smo, da večina študentk prosti čas dojema kot čas brez obveznosti. Rezultati raziskave potrjujejo izrazit trend povečane uporabe pametnih naprav, saj kar 92 % študentk vsakodnevno preživlja čas na telefonu in družbenih omrežjih. Zaradi teh ugotovitev smo podrobneje raziskali tudi pozitivne in negativne vidike različnih prostočasnih dejavnosti. Kakšne učinke imajo na fizično in duševno zdravje, socialne odnose, kako prispevajo k osebnostni rasti ter k splošnem blagostanju. Delo zaključujemo s potrjevanjem postavljenih hipotez, kjer je med drugim v ospredju tudi želja po večji športni aktivnosti in potovanjih, zato poudarjamo pomembnost uravnotežene izbire prostočasnih dejavnosti. Slednje pomeni, da je tudi občasno lenarjenje več kot dobrodošlo, saj prispeva k regeneraciji, sprostitvi in prijetnemu počutju.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, študentke, proces odločanja, delitev dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev.
Ključne besede: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1992; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava fenomen sindroma pretirano ambicioznih staršev na eni ter pravico otrok do igre ter prostega časa na drugi strani. Da bi ugotovili, ali je sindrom pretirano ambicioznih staršev nekaj, kar je mogoče zaznati v resničnem življenju in ne zgolj v teoriji, smo se lotili raziskovanja, v smislu obdelave podatkov, ki so na voljo in zadevajo to področje. Ker pretirana ambicioznost staršev vpliva na povečan obseg obveznosti njihovih otrok ter s tem na čas, ki ga otrok lahko nameni prostemu času in igri, smo ugotavljali, kaj sploh je prosti čas in kaj igra. Ugotovili smo, da je otrokom že v mednarodnih aktih zagotovljena pravica do prostega časa in igre, ki bi jo tako starši kot tudi ostali, morali spoštovati. Starši imajo določene pravice ter dolžnosti oziroma obveznosti, ki se nanašajo na izobraževanje in vzgojo otrok, poskrbeti pa morajo tudi za njihov celovit razvoj. Njihovo glavno vodilo mora biti otrokova korist. Ambiciozni starši imajo visoka pričakovanja in veliko ambicij, ki zadevajo njihove otroke. Da bi jih ti dosegli oziroma uresničili, starši pretirano pritiskajo nanje. Otroci postajajo vedno bolj obremenjeni s šolskimi obveznosti, dodatno pa jih obremenjujejo še vedno bolj organizirane in strukturirane interesne dejavnosti. Zaradi teh jim premalo časa ostane za dejavnosti, ki bi jih lahko prilagodili svojim željam in interesom. Predvsem pa jim zmanjka časa za igro, glede katere je ugotovljeno, da ima pozitiven vpliv na razvoj otrok.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, izobraževanje, prostočasne dejavnosti, obremenjenost otrok
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1737; Prenosov: 273
Celotno besedilo (582,06 KB)

Opis: Prosti čas šudentov, ki ga lahko opredelimo kot celoten čas izven študijskih obveznosti oz. čas, ki ga študent sam oblikuje in organizira, odvisno od svojih želja, potreb in možnosti, je za študente večstransko pomemben. Omogoča sproščanje in počitek od študijskih obveznosti, različne prostočasne dejavnosti pa lahko prispevajo k izgradnji posameznikove osebnosti, boljšem psiho-fizičnem zdravju, socializaciji osebe in pridobivanju novih znanj in veščin. Število dejavnikov, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa, je veliko, pomembnost posameznega dejavnika pa je različna od študenta do študenta. Kot pomembnejše in bolj pogoste vplivne dejavnike lahko opredelimo količino prostega časa, finančna sredstva, osebnostne značilnosti posameznika in dostopnost posameznih prostočasnih vsebin, prav tako pomemben vpliv pa imajo tudi ljudje, s katerimi so študenti v stiku, razmere v okolju in aktualni družbeni trendi. Študenti danes lahko izbirajo med številnimi načini preživljanja prostega časa, saj je ponudba prostočasnih dejavnosti večja kot kadarkoli prej in veliko je takih, ki so cenovno, časovno in fizično dostopne širšem krogu študentov. Rezultati raziskave, izvedene v praktičnem delu, so pokazali, da velik del študentov čuti pomanjkanje prostega časa. Pomemben del prostega časa pri študentih zajema druženje s prijatelji, športne aktivnosti, delo za računalnikom in študentsko delo, več časa bi pa radi namenili še za potovanja in dodatna izobraževanja. Glavni dejavnik, ki jih omejuje pri željenem načinu preživljanja prostega časa, je pomanjkanje finančnih sredstev.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, svobodna izbira, omejitve, študentsko delo, družbeni trendi, interesi
Objavljeno v DKUM: 29.11.2010; Ogledov: 3999; Prenosov: 508
Celotno besedilo (683,92 KB)