| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The relationship of job demands and resources with employee well-being in an information technology company : a weekly diary study
Maša Hvastija, 2024, magistrsko delo

Opis: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (913,91 KB)

2.
Prostočasne dejavnosti mladih : magistrsko delo
Helena Smonkar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preživljanje prostega časa v obdobju mladostništva. Raziskave na področju prostega časa so pokazale, da je izbira dejavnosti odvisna od okoljskih in finančnih dejavnikov, veliko vlogo pri izbiri ima posameznikova osebnost, prav tako pa tudi interesi. Nekatere prostočasne dejavnosti se pri otrocih in mladostnikih odvijajo v okviru šole, druge si otroci izberejo izven okvirov šole. V obdobju mladostništva so dejavnosti v prostem času še posebej pomembne, saj se tekom obdobja intenzivno razvijata osebnost in identiteta posameznika. Do neke mere je potrebno, da so dejavnosti, ki se jih mladostniki udeležijo v prostem času, organizirane ter vodene s strani odrasle osebe. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 250 mladostnikov iz različnih srednjih šol po Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, vzorec je bil priložnostno izbran. Primerjali smo aktivnosti v prostem času med mladostniki, ki v času šolanja živijo doma, in tistimi, ki živijo v dijaškem domu. Ugotovili smo, da imajo dijaki iz dijaških domov statistično značilno bolj organiziran prosti čas v primerjavi z dijaki, ki živijo doma. Slednji več prostega časa preživijo na elektronskih napravah kot dijaki v dijaških domovih. Po rezultatih naše raziskave se dijaki, ki živijo v dijaških domovih, v prostem času bolj pogosto družijo z vrstniki, v primerjavi z dijaki, ki bivajo doma. Dijaki iz dijaških domov imajo večjo izbiro aktivnosti v prostem času kot dijaki, ki živijo doma. Potrdili smo tudi hipotezo, da je ukvarjanje z več aktivnostmi v prostem času pri vseh dijakih statistično povezano s slabšim učnim uspehom. Dijaki si prosti čas organizirajo na podlagi ostalih obveznih aktivnosti in notranje motivacije.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne aktivnosti, obdobje mladostništva, dijaški domovi
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Varovanje varovanih oseb pri njihovih prostočasnih aktivnostih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Špan, 2022, diplomsko delo

Opis: Center za varovanje in zaščito znotraj Policije zagotavlja celovito varovanje oseb in zaščito določenih prostorov, objektov in okolišev objektov. Dejavnost se vedno izvaja nekje v ozadju, stran od oči javnosti. Možje, ki diskretno spremljajo varovane osebe, aktivnosti izvajajo potihoma in nevidno, vendar slednje niso nič manj naporne, odgovorne in zahtevne. Samo usposabljanje ne pripravi varnostnikov na takšno vrsto varovanja, saj so usposabljanja usmerjena bolj ali manj v naloge varovanja tujih državnikov v Republiki Sloveniji, kjer pa so v veliki meri prisotni uslužbenci protokola in ostalih logističnih služb. Vsaka varovana oseba je drugačna, vsak svoj prosti čas preživlja na svoj način in za vsako dejavnost je potrebna določena oprema, ki pa je služba varnostnikom ne preskrbi v vseh primerih. Vse to varnostnikom povzroča dodatne težave, saj si morajo sami priskrbeti opremo, se z njo seznaniti in jo suvereno uporabljati ter seveda vzdrževati. Prav tako tudi sami načrtujejo taktiko varovanja in s tem povezane ukrepe.
Ključne besede: diplomske naloge, varovanje, varovana oseba, policist varnostnik, prostočasne aktivnosti, Center za varovanje in zaščito
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1097; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Aktivno staranje v domovih za starejše
Nejc Gjura, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Ključne besede: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 1920; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo
Špela Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli. Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede: duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1105; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (257,81 KB)

6.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Ključne besede: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 2039; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Spletni agent za načrtovanje preživljanja prostega časa na mobilni platformi Android
Urška Nemet, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je izdelati aplikacijo na mobilni platformi Android, ki glede na uporabniški kontekst uporabniku predlaga določene možnosti preživljanja prostega časa v poljubnem letoviškem kraju po Sloveniji, npr. športne aktivnosti, aktualne dogodke, kulturne znamenitosti ipd.. V diplomskem delu opisujemo uporabljene tehnologije in razvojna orodja, v nadaljevanju opišemo razvoj spletnega agenta, funkcionalnosti, ki jih ponuja mobilna aplikacija in implementacijo teh. Na koncu demonstriramo uporabo mobilne aplikacije.
Ključne besede: spletni agent, mobilna aplikacija, Android, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1671; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
MODEL PROJEKTA PROSTOČASNIH AKTIVNOSTI V MARIBORSKEM ZAPORU IN DOKTRINA RAZVOJA PENOLOGIJE
Igor Podgorelec, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature prikazana zgodovina kaznovanja in razvoj penologije, vede, ki preučuje izvrševanje kazenskih sankcij. Na podlagi raznih raziskav, poročil in lastnih izkušenj sem poskušal prikazati življenje v zaporu, službe, ki tam delujejo in težave, s katerimi se soočajo. V teoretičnem delu sem predstavil tudi projektno učno delo, ki je sicer metodični postopek v šoli, sam pa sem elemente le-tega čim bolj skušal vključiti v svoj projekt prostočasnih aktivnosti v mariborskem zaporu.
Ključne besede: zgodovina kaznovanja, penologija, zapor, tretma, prostočasne aktivnosti, projektno učno delo
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 2346; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici