| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MODEL PROJEKTA PROSTOČASNIH AKTIVNOSTI V MARIBORSKEM ZAPORU IN DOKTRINA RAZVOJA PENOLOGIJE
Igor Podgorelec, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature prikazana zgodovina kaznovanja in razvoj penologije, vede, ki preučuje izvrševanje kazenskih sankcij. Na podlagi raznih raziskav, poročil in lastnih izkušenj sem poskušal prikazati življenje v zaporu, službe, ki tam delujejo in težave, s katerimi se soočajo. V teoretičnem delu sem predstavil tudi projektno učno delo, ki je sicer metodični postopek v šoli, sam pa sem elemente le-tega čim bolj skušal vključiti v svoj projekt prostočasnih aktivnosti v mariborskem zaporu.
Ključne besede: zgodovina kaznovanja, penologija, zapor, tretma, prostočasne aktivnosti, projektno učno delo
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1587; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Spletni agent za načrtovanje preživljanja prostega časa na mobilni platformi Android
Urška Nemet, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je izdelati aplikacijo na mobilni platformi Android, ki glede na uporabniški kontekst uporabniku predlaga določene možnosti preživljanja prostega časa v poljubnem letoviškem kraju po Sloveniji, npr. športne aktivnosti, aktualne dogodke, kulturne znamenitosti ipd.. V diplomskem delu opisujemo uporabljene tehnologije in razvojna orodja, v nadaljevanju opišemo razvoj spletnega agenta, funkcionalnosti, ki jih ponuja mobilna aplikacija in implementacijo teh. Na koncu demonstriramo uporabo mobilne aplikacije.
Ključne besede: spletni agent, mobilna aplikacija, Android, prostočasne aktivnosti
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 768; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Ključne besede: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 616; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo
Špela Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli. Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede: duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (257,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici