| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazenskopravne dileme prostitucije : magistrsko delo
Špela Sinič, 2020, magistrsko delo

Opis: Prisotnost prostitucije skozi zgodovino človeštva kaže na to, da gre za konstanten pojav, ki bo v naši družbi skoraj zagotovo prisoten tudi v bodoče. Nesporno gre pri prostituciji za stalen, izredno kompleksen in večplasten družbeni pojav, zato se mora nanj ustrezno odzivati tudi kazensko pravo. Države danes prostitucijo urejajo zelo različno. V osnovi pa lahko izpostavimo tri regulativne modele, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in se kot prevladujoči ohranili do danes. To so prohibicionistični, regulacijski ter abolicionistični model. Slednji ima številne izpeljanke med katere spada tudi dekriminalizacija ali t.i. popolna abolicija. V zadnjih desetletjih so se na podlagi teh modelov izoblikovali še številni drugi, recimo t.i. nordijski model. Skozi zgodovino samostojne Slovenije je bila večkrat predmet političnih razprav tudi legalizacija prostitucije, s katero bi se področje prostitucije celovito zakonsko uredilo, hkrati pa je njen namen izboljšanje delovnih pogojev ter preprečevanje oziroma zmanjševanje zlorab in izkoriščanja oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo. V skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM) je bila prostitucija opredeljena kot prekršek. Leta 2003 je novela ZJRM-B prostitucijo dekriminalizirala. S sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je zakonodajalec ponovno, čeprav le delno, inkriminiral le t.i. ulično prostitucijo, ki ogroža javni red in mir. Ves čas pa je bila kazniva zloraba prostitucije, vendar se je stopnja inkriminacije s časom spreminjala. Do pomembne prelomnice je prišlo s sprejetjem novele Kazenskega zakonika leta 2004. Takrat sta se kaznivi dejanji »Zvodništvo« (185.člen KZ) in »Posredovanje pri prostituciji« (186. člen KZ) združila v novo kaznivo dejanje naslovljeno kot »Zloraba prostitucije« (sedanji 175. člen KZ-1). Od takrat je sodelovanje pri tuji prostituciji po naši zakonodaji kaznivo zgolj v primeru, da je izvršeno z namenom izkoriščanja. V jedru varstva tega kaznivega dejanja je kot varovana dobrina spolna samoodločba osebe, ki se prostituira. »Sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja« je zakonski znak kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, ki ga prejšnja zakonodaja, po kateri je bilo prepovedano vsakršno sodelovanje pri prostituciji druge osebe, ni poznala. V tem smislu torej zožuje polje kaznivosti. Vendar pa je pri na novo vnesenem zakonskem znaku težava v njegovi nedoločenosti oz. nedefiniranosti, kar je preložilo breme, da ga pomensko zapolni, na pleča sodne prakse. Glavna naloga sodišč je torej, da razmejijo kaznive oblike sodelovanja pri prostituciji druge osebe od zakonitih. V dosedanjem procesu interpretacije se s ciljem, da bi to storila sodišča bolj ali manj uspešno sklicujejo na različne okoliščine, ki naj bi po njihovem mnenju kazale na izkoriščanje. Kot glavni element se izpostavlja koristoljubnost storilca. Čeprav je ekonomsko izkoriščanje v praksi najbolj pogosto pa lahko storilec osebo, ki se prostituira izkorišča tudi v osebnostno – dostojanstvenem smislu.
Ključne besede: prostitucija, legalizacija, zloraba prostitucije, spolna samoodločba, izkoriščanje, koristoljubnost, nadzor nad žrtvijo, ranljivost žrtve
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Turizem in prostitucija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Neli Stanisavljević, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobno predstavili in opredelili pojem prostitucija in z njo rast »seks turizma« v Sloveniji in v nekaterih izbranih državah, kjer je ta dejavnost močno razširjena in povsem običajna. V teoretičnem delu smo predstavili pomen prostitucije skozi zgodovino, določili vzroke, oblike in posledice. Poudarili smo predvsem družbene in kulturne kontekste, ki spremljajo prostitucijo. Pri tem nismo izključili ekonomskih okoliščin in socialnih neenakosti. Zanimalo nas je, kakšen odraz pravzaprav ima prostitucija v sodobnosti, saj s pomočjo interneta ter napredne tehnologije, ki je ljudem iz dneva v dan vse bolj dostopna, omogoča rast spletne prostitucije. Raziskali smo, katere destinacije najbolj slovijo po »seks turizmu«, kdo so ponudniki in kaj ponujajo v zameno za denar ter kdo so obiskovalci in kakšne potrebe imajo. Trenutno je spolna industrija med najbolj dobičkonosnimi panogami na svetu, zato smo pisali tudi o vseh oblikah kriminala, ki jo spremlja. Treba je bilo omeniti žrtve, ki so ujete v kriminalno mrežo in s tem izpostavljene raznim težavam in boleznim. Razširjenost prostitucije smo poskušali čim bolj raziskati tudi v Sloveniji, saj je v zadnjih nekaj letih opaziti porast prostitucije. Ugotavljali smo, iz katerih držav prihajajo dekleta, kje nudijo spolne storitve in ali je s tem povezano zvodništvo. Pisali smo tudi o zakonski ureditvi prostitucije v Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga objavili na družbenem omrežju Facebook, smo pridobili podatke, kakšen pogled imajo anketiranci na prostitucijo in v kolikšni meri se je sami ali njihovi znanci poslužujejo. Nekaj vprašanj smo namenili mnenju o pravni ureditvi prostitucije v Sloveniji, legalizaciji. Namen našega diplomskega dela je bil, da bralcem predstavimo odraz prostitucije v okviru hitro rastoče seksualne industrije v turizmu, ki vse bolj cveti na mednarodnih trgih. V zadnjih nekaj letih je »seks turizem« postal trend sodobne družbe. Rezultati raziskave so pokazali, da prostitucija ni tabu tema ter da je vprašanje legalizacije prostitucije v Sloveniji še vedno neenotno opredeljeno. Iz tega lahko povzamemo, da pri ljudeh vlada polemika glede prostitucije, saj imamo ljudje različne poglede nanjo. Glede na število anketirancev je odstotek pri poznavanju oseb, ki se poslužujejo plačljivih spolnih uslug, relativno visok.
Ključne besede: diplomske naloge, turizem, prostitucija, seksualno delo, zvodništvo, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 1246; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (917,54 KB)

3.
Kazenskopravni vidiki prostitucije : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Žiberna, 2015, diplomsko delo

Opis: Trgovanje z ljudmi poteka v vseh državah po svetu, tako tudi Slovenija ni izjema. Z ljudmi se trguje za različne namene, eden glavnih, in po svetu najbolj razširjen pa je pridobivanje žrtev za namen prisilne prostitucije. Kljub številnim podatkom o tovrstnem kaznivem dejanju, organi pregona ne razpolagajo s točno številko. Ker je to pojav, ki se dogaja konstantno in se število žrtev vsakodnevno povečuje, to predstavlja velik problem pri omejevanju le-tega. Za trgovce in zvodnike je značilna visoka stopnja organiziranosti in povezanosti v mreže, kar preiskovalcem predstavlja dodatno oteževalno okoliščino pri pregonu. Žrtve prisilne prostitucije so po večini dekleta in ženske iz revnejših držav, kjer so socialne in ekonomske razmere slabe. V zadnjem času pa je vse več primerov homoseksualne prostitucije, kar pomeni, da žrtve lahko postanejo tudi moški. Žrtve so zavede na različne načine, ki pa so bolj ali manj znani. Zaradi svoje neizobraženosti, naivnosti in slabega položaja nasedejo oglasom v časopisu o dobro plačanem delu v tujini, ki jim predstavlja priložnost za boljše življenje. Pogosto trgovci uporabljajo lažne modne in fotografske agencije ter na ta način pridobijo nove osebe za izkoriščanje. V Sloveniji prevladuje prostitucija srednjega nivoja, torej prostitucija v nočnih lokalih in v stanovanjih. Poulične prostitucije pri nas skoraj da ni zaznati. Države po svetu različno dojemajo problem prostitucije, kar se odraža tudi v določbah znotraj kazenske zakonodaje. V zdajšnjem Kazenskem zakoniku KZ-1-UPB2 (2012) sta najpomembnejša člena 113., ki se navezuje na kaznivo dejanje trgovanja z ljudmi in 175., ki določa zakonske znake zlorabe prostitucije. Leta 2003 je Slovenija dekriminalizirala ukvarjanje s prostitucijo, kakršnokoli izkoriščanje le-te pa ostala kaznivo. Države obravnavajo prostitucijo na štiri načine, med katerimi nedvomno najboljše rezultate kaže nordijski model, ki kriminalizira stranke, ki naročajo spolne storitve in ne prostitutke samih.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenskopravni vidik, sodna praksa, trgovina z ljudmi, prostitucija, statistični pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.09.2015; Ogledov: 2195; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (896,71 KB)

4.
Neformalna ekonomija na Islandiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Simona Brajkovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Neformalna ekonomija je pojav, za katerega ni enotne definicije. Prisoten je v vseh državah sveta, ne glede na njihovo razvitost. Neformalno ekonomijo lahko najdemo pod izrazi siva ekonomija, podzemna ekonomija ipd. To je ekonomija, ki je nasprotje uradni ekonomiji. Bistvo vseh definicij je, da so to dejavnosti, v katerih ni prijavljen dohodek, niti se ne plačujejo davki. Pojavlja se tako v legalnih, kot ilegalnih dejavnostih. Tako jo lahko opazimo pri dejavnostih kot so : delo na črno, davčne utaje, prostitucija, tihotapljenje in preprodaja drog, trgovanje z belim blagom, pranje denarja in igre na srečno, trgovanje z orožjem in druge. V njo so vpleteni posamezniki, oziroma organizirane kriminalne združbe. Tudi Islandija, ki kljub temu da je najvarnejša evropska država, se tem dejavnostim in neformalni ekonomiji ne more izogniti, saj lahko pri njih najdemo vse izmed zgoraj naštetih dejavnosti. Namen maje diplomske naloge je bil izvesti študijo, zakaj in kako je do islandske krize prišlo, ter kako so se ljudje odzvali na krizo, in pa kaj se je dogajalo s stanjem neformalne ekonomije pred, med in po krizi. Rezultati izvedene študije izkazujejo, da so glavni krivec za islandsko krizo bile banke in oblast, ki jo je izbralo ljudstvo. Gospodarstvo je padlo na kolena, ljudje so se soočali z ogromno brezposelnostjo in inflacijo. Podjetja in banke so propadle. Vsi ti negativni dejavniki so posledično povzročili porast neformalne ekonomije. Islandija se lahko pohvali z dejstvom, da sklepa pakte z različnimi mednarodnimi institucijami, ki se borijo proti neformalni ekonomiji. Prav tako imajo nordijske države ustanovljene svojo policijo, katere je članica tudi Islandija.
Ključne besede: ekonomija, neformalna ekonomija, trgovina z ljudmi, prostitucija, pranje denarja, preprečevanje, policija, Islandija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.10.2013; Ogledov: 2049; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (598,87 KB)

5.
Ekonomske implikacije zlorabe prostitucije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stanko Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času mediji posvečajo večjo pozornost pojavu prostitucije in trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je poleg trgovine z drogami, pranjem denarja in orožjem ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki pa ima hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice žrtev. Osebe, s katerimi se trguje, so najpogosteje prisiljene v prostitucijo. Sam pojav prostitucije je posledica delovanja organiziranega kriminala, organiziran kriminal pa se tega področja loteva, ker zanj obstaja trg, na katerem lahko dobro zasluži. Ekonomska globalizacija v svetu, zmanjševanje socialne občutljivosti, nesposobnost mnogih revnih držav, da bi uresničevale socialne funkcije in vse globlji prepad med revnimi in bogatimi se vse bolj kažejo kot temeljni vzroki teh pojavov. Ekonomska determiniranost oz. narava prostitucije in trgovine z ljudmi ima več obrazov. Individualni ekonomski element pri storilcih trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije je iskanje zaslužka oz. bogatenje z izkoriščanjem drugih. Predpogoj tega ekonomskega elementa je seveda povpraševanje po tovrstnih storitvah. Za žrtve trgovine z ljudmi pa je relevanten ekonomski element (pogosto, ne pa vedno) slabo družbeno-ekonomsko stanje v matični državi, revščina in ekonomsko-socialne razlike med Vzhodom in Zahodom, Jugom in Severom. Vzrok za vdajanje v prostitucijo pa ni le ekonomski položaj, ampak tudi želja po zaslužku, ki ga ta dejavnost prinaša. V Sloveniji prostitucija po uveljavitvi sprememb Zakona o prekrških zoper javni red in mir ni več prepovedana, torej je dekriminalizirana. To pomeni, da ne gre več za prekršek, le registrirati jo ne moreš kot dejavnost – še vedno se torej opravlja vse na črno. Tako je bila prostitucija spravljena v okvir sive ekonomije. Vseeno pa bi najstarejša obrt na svetu morala biti obdavčena in regulirana, za kar pa bi seveda bil pred tem potreben miselni preskok družbe, ki bi kaj takega dejansko sprejel brez zadržkov. V teh težkih časih bi bili katerikoli prilivi v davčno blagajno zelo dobrodošli, še posebej če upoštevamo oceno policije, da naj bi se v tej dejavnosti obrnilo med 40-50 milijonov evrov letno.
Ključne besede: prostitucija, zakonska ureditev, legalizacija, siva ekonomija, trgovina z ljudmi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.10.2012; Ogledov: 2243; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

6.
Kriminalistične klasifikacije kaznivih dejanj in storilcev - trgovina z ljudmi : diplomsko delo
Simona Lukek, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazniva dejanja, trgovina z ljudmi, prostitucija, storilci, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 2424; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (609,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Problematika prostitucije na Slovaškem : diplomsko delo
Špela Rajsar, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: prostitucija, prostitutke, otroška prostitucija, trgovina z ljudmi, Slovaška, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.05.2011; Ogledov: 2617; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (714,84 KB)

8.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI TRGOVINE Z LJUDMI
Katja Drnovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi je pojav, ki ga lahko spremljamo skozi večji del človeške zgodovine in se najpogosteje pojavlja kot zloraba z namenom prostitucije druge osebe, prisilno delo, suženjstvo ali suženjstvu podobne oblike in kot odstranitev organov za namen nelegalne transplantacije. V preteklosti je bila trgovina z ljudmi marsikje sprejemljivo ravnanje, danes pa je praktično povsod prepovedana. Žrtve so lahko vseh starosti, stopenj izobrazbe, obeh spolov, iz različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih okolij. Kljub temu pa največji delež žrtev prihaja iz posebej ranljivih kategorij — ženske in otroci iz revnejših okolij, kjer se srečujejo z ekonomskimi težavami, visoko stopnjo brezposelnosti, zapostavljanjem in diskriminacijo, nasiljem in kriminaliteto ter nizko stopnjo izobrazbe. Ker si želijo izboljšati svoje življenje, hkrati pa imajo idealizirane predstave o življenju in delu v tujini, so takšne osebe lahek plen trgovcev, ki so večinoma člani organiziranih hudodelskih združb. Ti izkoristijo njihov položaj in jih novačijo s pomočjo groženj, fizične sile in prevare, po prehodu meje pa jih novi lastniki običajno zasužnjijo z odvzemom dokumentov in zahtevo, da z delom odplačajo dolg v znesku, ki ga je lastnik moral za njih plačati trgovcem. Natančne podatke o številu žrtev trgovine z ljudmi in o storilcih je zaradi neenotne metodologije raziskav, neusklajenosti med nevladnimi organizacijami in policijo ter zaradi iznajdljivosti storilcev težko dobiti, grobe ocene pa govorijo o več milijonih žrtev na leto in o bajnih zaslužkih trgovcev z ljudmi. Pojav poskušajo države omejiti z mednarodnim sodelovanjem, z enotno zakonodajo in s pomočjo mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, na katere se žrtve najpogosteje obrnejo. Kljub trudu mednarodne skupnosti je trgovina z ljudmi še vedno ena od najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti. V diplomski nalogi sem s pomočjo deskriptivne, primerjalne in v manjši meri analitične metode razložila težave z definicijo trgovine z ljudmi, navedla značilnosti pojava in njegove oblike, predstavila njegovo razširjenost v svetu, v Evropi in v Sloveniji in vzroke za njo, opisala skupne značilnosti žrtev in navedla oblike pomoči, ki jo nudijo vladne in nevladne organizacije ter na kratko predstavila pravne vire, ki obravnavajo trgovino z ljudmi in načine pregona.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prostitucija, trgovina z organi, prisilno delo, suženjstvo, organizirani kriminal, žrtve, trgovci z ljudmi, dolgovna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 02.09.2010; Ogledov: 3902; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (455,42 KB)

9.
10.
Spolna zloraba otrok : diplomsko delo
Nena Kovačič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: spolne zlorabe, pornografija, prostitucija, otroci, pedofilija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.06.2010; Ogledov: 4193; Prenosov: 587
.pdf Celotno besedilo (392,92 KB)

Iskanje izvedeno v 1.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici