| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
31.
PRAVNA UREDITEV POGREBNIŠTVA V SLOVENIJI
Pavlina Oman, 2011, diplomsko delo

Opis: Pogrebna in pokopališka dejavnost je zelo specifično področje, ki zahteva trajno in nemoteno delovanje, ter spoštljiv odnos do pokojnika in njegovih svojcev. Pri tem morajo izvajalci pogrebne dejavnosti zagotavljati sanitarne, higienske in pietetne standarde. Prav zaradi vseh teh razlogov je nedopustno, da se to področje prepušča prostemu trgu in neurejeni zakonodaji. Država kot pravna država, bi morala poskrbeti za spremembo zakonodaje in arbitrarno ravnanje državnih organov, ki je na tem področju popolnoma zastarela in neurejena. Država bo morala v prihodnosti sprejeti novi zakon, ki bo odpravil monopolni položaj na trgu zaradi neenotnih pogojev pri dodeljevanju koncesij in odpreti možnost svobodo konkurence in jasno določiti zakonsko ureditev in predvideti ukrepe za doseganje namena ureditve.
Ključne besede: Pogrebna in pokopališka dejavnost, smrt, pogreb, prosti trg, neurejena zakonodaja, sprememba zakonodaje, novi zakon, koncesija, monopolni položaj na trgu, svobodna konkurenca.
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 1589; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (204,65 KB)

32.
VKLJUČENOST ŠPORTNIH AKTIVNOSTI V ŽIVLJENJSKI SLOG MLADIH
Tina Cupar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bili podrobneje raziskani nekateri vidiki športne aktivnosti mladih v povezavi z njihovim življenjskim slogom. Pri tem je bil poseben poudarek namenjen prostemu času, vrednotam in zdravju mladih, nekaterim socio-demografskim dejavnikom, ki vplivajo na njihovo športno udejstvovanje, ter vzrokom za njihovo (ne)aktivnost. Na podlagi opredelitev in ugotovitev dosedanjih raziskav so bile v teoretičnem delu predstavljene značilnosti življenjskega sloga mladih in športne aktivnosti, v empiričnem delu pa so bile podrobneje raziskane nekatere povezave med obema področjema. V ta namen je bila izvedena anketna raziskava med študenti Univerze v Mariboru, ki je dala odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da, čeprav športna aktivnost ni najpogostejša prostočasna aktivnost mladih, kljub temu predstavlja pomemben del njihovega življenjskega sloga, saj je večina mladih športno aktivnih. Aktivni posamezniki se bolj zavedajo pomembnosti redne telesne dejavnosti, kar se odraža v njihovih vrednotah in skrbi za zdravje. Tudi prevladujoči motivi za športno udejstvovanje so v precejšnji meri povezani z zdravjem. Ob tem športno aktivnost posameznikov pomembno določajo tudi spol in nekateri dejavniki družinskega okolja.
Ključne besede: mladina, življenjski slog, prosti čas, zdravje, vrednote, šport, športna aktivnost
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 1793; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (491,55 KB)

33.
MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Nada Nedeljko, 2011, magistrsko delo

Opis: Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB. Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja. Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri razvijanju strategij samostojnega učenja.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, učitelj, starši, samostojno učenje, sprostitvena dejavnost, prosti čas, prehrana.
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 2271; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici