| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in pomen prostega časa vojakinj v slovenski vojski : magistrsko delo
Mateja Bračič, 2024, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil proučiti, kakšno vlogo in pomen imata prosti čas in njegovo preživljanje za vojakinje v Slovenski vojski. V ospredju naše raziskave je bilo raziskovanje žensk, ki so zaposlene v vojski, kako preživljajo svoj prosti čas, kdaj so se začele bolj množično vključevati in kakšne delovne naloge v povprečju pogosteje opravljajo v primerjavi z moškimi sodelavci. Raziskali smo, kako preživljajo svoj prosti čas in katere družbene vloge poleg vloge vojakinje še imajo v življenju. Predstavili smo vojaško institucijo in zgodovino vključevanja žensk vanjo. Z empirično raziskavo na vzorcu petih vojakinj iz Centra vojaških šol Maribor smo pridobili podatke s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, kako se kot vojakinje počutijo sprejete v Slovenski vojski, katera dela opravljajo, kako usklajujejo službene in družinske obveznosti, kaj jim pomeni prosti čas in kako ga preživljajo. Za vse udeleženke v intervjuju ima prosti čas velik pomen in ga cenijo. Preživljajo ga v krogu družine, izvajajo skupne aktivnosti in se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi. Ugotovili smo, da se preživljanje prostega časa medi vojakinjami, ki so bile udeležene v intervjuju, razlikuje glede na njihov življenjski slog, partnersko razmerje in delovno mesto, ki ga zasedajo.
Ključne besede: vojakinje, vojska, prosti čas, družbena vloga, ženske
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko delo
Marina Hustić, 2023, magistrsko delo

Opis: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (538,84 KB)

3.
Vloga družine pri izbiri prostočasovnih dejavnosti mladih : magistrsko delo
Lucija Gračner, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 608; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (981,10 KB)

4.
Prostočasne dejavnosti mladih : magistrsko delo
Helena Smonkar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preživljanje prostega časa v obdobju mladostništva. Raziskave na področju prostega časa so pokazale, da je izbira dejavnosti odvisna od okoljskih in finančnih dejavnikov, veliko vlogo pri izbiri ima posameznikova osebnost, prav tako pa tudi interesi. Nekatere prostočasne dejavnosti se pri otrocih in mladostnikih odvijajo v okviru šole, druge si otroci izberejo izven okvirov šole. V obdobju mladostništva so dejavnosti v prostem času še posebej pomembne, saj se tekom obdobja intenzivno razvijata osebnost in identiteta posameznika. Do neke mere je potrebno, da so dejavnosti, ki se jih mladostniki udeležijo v prostem času, organizirane ter vodene s strani odrasle osebe. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 250 mladostnikov iz različnih srednjih šol po Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, vzorec je bil priložnostno izbran. Primerjali smo aktivnosti v prostem času med mladostniki, ki v času šolanja živijo doma, in tistimi, ki živijo v dijaškem domu. Ugotovili smo, da imajo dijaki iz dijaških domov statistično značilno bolj organiziran prosti čas v primerjavi z dijaki, ki živijo doma. Slednji več prostega časa preživijo na elektronskih napravah kot dijaki v dijaških domovih. Po rezultatih naše raziskave se dijaki, ki živijo v dijaških domovih, v prostem času bolj pogosto družijo z vrstniki, v primerjavi z dijaki, ki bivajo doma. Dijaki iz dijaških domov imajo večjo izbiro aktivnosti v prostem času kot dijaki, ki živijo doma. Potrdili smo tudi hipotezo, da je ukvarjanje z več aktivnostmi v prostem času pri vseh dijakih statistično povezano s slabšim učnim uspehom. Dijaki si prosti čas organizirajo na podlagi ostalih obveznih aktivnosti in notranje motivacije.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne aktivnosti, obdobje mladostništva, dijaški domovi
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 728; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

5.
Volumetrična metoda določevanja prostega in vezanega ogljikovega dioksida v vodah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Aleksandra Ferenc, 2022, diplomsko delo

Opis: Raztopljeni anorganski ogljik (DIC) je prisoten v vseh naravnih vodah v prosti obliki kot raztopljeni ogljikov dioksid in vezani obliki kot hidrogen karbonatni in karbonatni ion. Agresivna ogljikova kislina je v vodi prisotna kadar imamo preseženo količino CO2. Raztopljeni CO2 je glavna spremenljivka v kemiji vod in je običajno glavna kislina v celinskih vodah na katere ni vplival kisli dež ter je glavni krivec za raztapljanje karbonatnih kamnin. Te reakcije pretvorijo raztopljeni CO2 v HCO3- in CO32- ione, kar vpliva na alkaliteto vode. Alkaliteta je zelo pomemben parameter pri ovrednotenju kemijskega stanja naravnih vod. Pomeni sposobnost vode, da nevtralizira povečano koncentracijo H3O+ ionov. Ugotovitve dokazujejo, da klasičnih izračunov alkalitete za površinske naravne vode ne moremo uporabiti za geotermalne vode, podtalnice in deževnice. V diplomskem delu je prikazana volumetrična analiza (odprt sistem) prostega in vezanega CO2, katerega vsebnosti so odvisne od temperature in pH vode. Rezultati volumetrične metode kažejo, da količina CO2 v obliki ogljikove kisline z naraščanjem pH pada. Vsebnost hidrogen karbonatnih ionov do pH 8,2 narašča, kjer koncentracija doseže vrh, z nadaljnjim naraščanjem pH se vsebnost HCO3- začne nižati, viša pa se koncentracija CO32- ionov. Nadalje se je izkazalo, da na količino posameznih vrst CO2 vpliva tudi temperatura. Z višanjem temperature se v vodi raztaplja manjša količina CO2, kar lahko ima za posledico izločanje apnenca. Pri primerjavi rezultatov, ki mo jih pridobili pri približno enakih temperaturah, pride do odstopanja vsebnosti ogljikovih vrst, pri čemer je potrebno upoštevati, da so vzorci bili odvzetih na različnih mestih z različno geološko sestavo tal.
Ključne besede: prosti CO2 v vodi, vezani CO2, agresivna ogljikova kislina, hidrogen karbonatni ion v vodi, karbonatni ion v vodi
Objavljeno v DKUM: 23.05.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ivana Tušek, 2021, magistrsko delo

Opis: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano. Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec. Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče. Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Ključne besede: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Objavljeno v DKUM: 02.04.2021; Ogledov: 1213; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev
Anja Kukec, 2018, diplomsko delo

Opis: Otrokom v današnjem času pogosto primanjkuje časa za prosto igro in sprostitvene dejavnosti, saj so preveč zaposleni z interesnimi dejavnostmi in delom doma. Diplomsko delo Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev se v teoretičnem delu osredotoča na pojem preobremenjenost, na interesne dejavnosti in prosti čas otrok. Navedene so tudi obremenitve predšolskih otrok, njihovih staršev ter obremenitve vzgojiteljev v vrtcu. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, ali so predšolski otroci in njihovi starši preobremenjeni. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje obdelali v programu SPSS. V raziskavi so sodelovali starši predšolskih otrok. Iz nje smo želeli ugotoviti čas, ki ga otroci namenijo delu doma in interesnim dejavnostim, ter kako to obremenjuje njih in njihove starše, ki jih spremljajo in jim pri tem nudijo pomoč. Izsledki so pokazali, da so otroci, stari 4 leta in več, bolj obremenjeni z interesnimi dejavnostmi, saj jih v veliki meri pogosteje obiskujejo, med njimi so otroci, ki imajo tudi po več interesnih dejavnosti.
Ključne besede: Dejavnosti, interesne, preobremenjenost, prosti čas, sodelovanje, sprostitev, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 933; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (981,79 KB)

8.
Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU
Anja Kozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Ključne besede: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (533,28 KB)

9.
Interesne dejavnosti kot dejavnik organizacije prostega časa pri učencih osnovne šole
Valerija Mlinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik drugače doživlja prosti čas. Strokovnjaki različno opredeljujejo prosti čas, pri čemer je večini opredelitev skupno, da posameznik lahko prosto izbira, kaj bo delal v prostem času, prisotna je torej svobodna izbira. Na preživljanje časa pa vpliva več dejavnikov: sposobnosti, interesi, ekonomske razmere, prostor, naprave in sredstva, ki so na voljo, družina, šola in lokalna skupnost. V teoretičnem delu smo opredelili prosti čas, izpostavili njegov pomen in dejavnike, opisali vrste in načela prostega časa. Predstavili smo tudi razvojno-psihološki vidik strukturiranja prostega časa in navedli razlike med dejavnostmi in aktivnostmi. Povzeli smo različne raziskave, ki so bile izvedene na tem področju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika poiskali odgovore na vprašanja, ali se učenci ukvrajajo z ineteresnimi dejavnostmi in katere so te dejavnosti, ali imajo učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, boljši učni uspeh, predvsem pa, če ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi vpliva na organizacijo prostega časa učencev. Večina učencev se ukvarja z interesnimi dejavnostmi. Največ učencev se ukvarja s športnimi dejavnostmi, najmanj pa z družboslovnimi interesnimi dejavnostmi. Učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, imajo pri vseh treh glavnih predmetih višjo povprečno oceno kot učenci, ki nimajo interesnih dejavnosti. Bolj organizirani so učenci, ki se ukvarjajo z vsaj eno interesno dejavnostjo, preostale dejavnosti pa si razporedijo enakomerno.
Ključne besede: prosti čas, dejavnosti, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1522; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1013,87 KB)

10.
Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in doživljajo prosti čas
Mojca Ulčnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas sestavljata teoretični in empirični del, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je predstavljen fenomen prostega čas, njegov pomen, funkcije, načela, dejavnosti, dejavniki, ki vplivajo nanj, in kako ga lahko izkoristimo. Podana je analiza učnih načrtov (UN) za pouk 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja s stališča prostega časa. Predstavili smo tudi kraj Senovo. Empirični del vsebuje empirično raziskavo, s katero smo ugotovili, kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (N = 87) OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas. Ugotovljeno je, da anketirani učenci pomen prostega časa na splošno dobro razumejo. Prosti čas aktivno izkoriščajo in menijo, da ga imajo dovolj, kljub temu pa želijo biti pogosteje športno aktivni. Rezultati kažejo na to, da anketirani učenci informacijsko-komunikacijske tehnologije (televizija, radio, računalnik) v prostem času ne uporabljajo zelo pogosto, prav tako tudi malo berejo. Krožke in dejavnosti obiskujejo predvsem zato, ker pridobivajo nova znanja in so jim zanimivi. Anketirani učenci se najpogosteje družijo s prijatelji in družino. V kraju, kjer se anketirani učenci šolajo, je po njihovem mnenju dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Kljub obilici društev in organizacij v kraju pa vprašani v povprečju poznajo le eno izmed njih, redko jih obiskujejo, zato je toliko bolj jasen odgovor, ki pravi, da se občasno dolgočasijo.
Ključne besede: Prosti čas, Senovo, 2. VIO, kaj je prosti čas, načini preživljanja prostega časa.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1277; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici