1. Analiza preživljanja prostega časa med študentkami Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v MariboruKaja Furek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje prostega časa, predvsem študentk Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, v kontekstu sodobnega in hitrega življenjskega sloga. Uvodni teoretični del je vključeval izhodišče za pridobivanje znanja o vedenju odjemalcev in procesih odločanja, ki pomembno vplivajo na izbiro prostočasnih dejavnosti. Analizirali smo ključne dejavnike odločanja ter se nato poglobili v sam pomen prostega časa. Posebno pozornost smo namenili proučevanju njegovih funkcij, delitev, aktualnih trendov in različnih načinov preživljanja, ki se prilagajajo sodobnim potrebam ter preferencam.
Raziskava se je osredotočala na preference študentk, njihova mnenja ter odnos do prostega časa. Ugotovili smo, da večina študentk prosti čas dojema kot čas brez obveznosti. Rezultati raziskave potrjujejo izrazit trend povečane uporabe pametnih naprav, saj kar 92 % študentk vsakodnevno preživlja čas na telefonu in družbenih omrežjih. Zaradi teh ugotovitev smo podrobneje raziskali tudi pozitivne in negativne vidike različnih prostočasnih dejavnosti. Kakšne učinke imajo na fizično in duševno zdravje, socialne odnose, kako prispevajo k osebnostni rasti ter k splošnem blagostanju. Delo zaključujemo s potrjevanjem postavljenih hipotez, kjer je med drugim v ospredju tudi želja po večji športni aktivnosti in potovanjih, zato poudarjamo pomembnost uravnotežene izbire prostočasnih dejavnosti. Slednje pomeni, da je tudi občasno lenarjenje več kot dobrodošlo, saj prispeva k regeneraciji, sprostitvi in prijetnemu počutju.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, študentke, proces odločanja, delitev dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Vloga in pomen prostega časa vojakinj v slovenski vojski : magistrsko deloMateja Bračič, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil proučiti, kakšno vlogo in pomen imata prosti čas in njegovo preživljanje za vojakinje v Slovenski vojski. V ospredju naše raziskave je bilo raziskovanje žensk, ki so zaposlene v vojski, kako preživljajo svoj prosti čas, kdaj so se začele bolj množično vključevati in kakšne delovne naloge v povprečju pogosteje opravljajo v primerjavi z moškimi sodelavci. Raziskali smo, kako preživljajo svoj prosti čas in katere družbene vloge poleg vloge vojakinje še imajo v življenju. Predstavili smo vojaško institucijo in zgodovino vključevanja žensk vanjo. Z empirično raziskavo na vzorcu petih vojakinj iz Centra vojaških šol Maribor smo pridobili podatke s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, kako se kot vojakinje počutijo sprejete v Slovenski vojski, katera dela opravljajo, kako usklajujejo službene in družinske obveznosti, kaj jim pomeni prosti čas in kako ga preživljajo. Za vse udeleženke v intervjuju ima prosti čas velik pomen in ga cenijo. Preživljajo ga v krogu družine, izvajajo skupne aktivnosti in se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi. Ugotovili smo, da se preživljanje prostega časa medi vojakinjami, ki so bile udeležene v intervjuju, razlikuje glede na njihov življenjski slog, partnersko razmerje in delovno mesto, ki ga zasedajo.
Ključne besede: vojakinje, vojska, prosti čas, družbena vloga, ženske
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,10 MB) |
3. Vloga družine pri izbiri prostočasovnih dejavnosti mladih : magistrsko deloLucija Gračner, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 801; Prenosov: 120
Celotno besedilo (981,10 KB) |
4. Prostočasne dejavnosti mladih : magistrsko deloHelena Smonkar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preživljanje prostega časa v obdobju mladostništva. Raziskave na področju prostega časa so pokazale, da je izbira dejavnosti odvisna od okoljskih in finančnih dejavnikov, veliko vlogo pri izbiri ima posameznikova osebnost, prav tako pa tudi interesi. Nekatere prostočasne dejavnosti se pri otrocih in mladostnikih odvijajo v okviru šole, druge si otroci izberejo izven okvirov šole. V obdobju mladostništva so dejavnosti v prostem času še posebej pomembne, saj se tekom obdobja intenzivno razvijata osebnost in identiteta posameznika. Do neke mere je potrebno, da so dejavnosti, ki se jih mladostniki udeležijo v prostem času, organizirane ter vodene s strani odrasle osebe. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 250 mladostnikov iz različnih srednjih šol po Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, vzorec je bil priložnostno izbran. Primerjali smo aktivnosti v prostem času med mladostniki, ki v času šolanja živijo doma, in tistimi, ki živijo v dijaškem domu. Ugotovili smo, da imajo dijaki iz dijaških domov statistično značilno bolj organiziran prosti čas v primerjavi z dijaki, ki živijo doma. Slednji več prostega časa preživijo na elektronskih napravah kot dijaki v dijaških domovih. Po rezultatih naše raziskave se dijaki, ki živijo v dijaških domovih, v prostem času bolj pogosto družijo z vrstniki, v primerjavi z dijaki, ki bivajo doma. Dijaki iz dijaških domov imajo večjo izbiro aktivnosti v prostem času kot dijaki, ki živijo doma. Potrdili smo tudi hipotezo, da je ukvarjanje z več aktivnostmi v prostem času pri vseh dijakih statistično povezano s slabšim učnim uspehom. Dijaki si prosti čas organizirajo na podlagi ostalih obveznih aktivnosti in notranje motivacije.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne aktivnosti, obdobje mladostništva, dijaški domovi
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 231
Celotno besedilo (2,21 MB) |
5. Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenjaIvana Tušek, 2021, magistrsko delo Opis: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano.
Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec.
Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče.
Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Ključne besede: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Objavljeno v DKUM: 02.04.2021; Ogledov: 1455; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,08 MB) |
6. Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih starševAnja Kukec, 2018, diplomsko delo Opis: Otrokom v današnjem času pogosto primanjkuje časa za prosto igro in sprostitvene dejavnosti, saj so preveč zaposleni z interesnimi dejavnostmi in delom doma. Diplomsko delo Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev se v teoretičnem delu osredotoča na pojem preobremenjenost, na interesne dejavnosti in prosti čas otrok. Navedene so tudi obremenitve predšolskih otrok, njihovih staršev ter obremenitve vzgojiteljev v vrtcu. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, ali so predšolski otroci in njihovi starši preobremenjeni. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje obdelali v programu SPSS. V raziskavi so sodelovali starši predšolskih otrok. Iz nje smo želeli ugotoviti čas, ki ga otroci namenijo delu doma in interesnim dejavnostim, ter kako to obremenjuje njih in njihove starše, ki jih spremljajo in jim pri tem nudijo pomoč. Izsledki so pokazali, da so otroci, stari 4 leta in več, bolj obremenjeni z interesnimi dejavnostmi, saj jih v veliki meri pogosteje obiskujejo, med njimi so otroci, ki imajo tudi po več interesnih dejavnosti.
Ključne besede: Dejavnosti, interesne, preobremenjenost, prosti čas, sodelovanje, sprostitev, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1098; Prenosov: 133
Celotno besedilo (981,79 KB) |
7. Interesne dejavnosti kot dejavnik organizacije prostega časa pri učencih osnovne šoleValerija Mlinar, 2019, magistrsko delo Opis: Vsak posameznik drugače doživlja prosti čas. Strokovnjaki različno opredeljujejo prosti čas, pri čemer je večini opredelitev skupno, da posameznik lahko prosto izbira, kaj bo delal v prostem času, prisotna je torej svobodna izbira. Na preživljanje časa pa vpliva več dejavnikov: sposobnosti, interesi, ekonomske razmere, prostor, naprave in sredstva, ki so na voljo, družina, šola in lokalna skupnost.
V teoretičnem delu smo opredelili prosti čas, izpostavili njegov pomen in dejavnike, opisali vrste in načela prostega časa. Predstavili smo tudi razvojno-psihološki vidik strukturiranja prostega časa in navedli razlike med dejavnostmi in aktivnostmi. Povzeli smo različne raziskave, ki so bile izvedene na tem področju.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika poiskali odgovore na vprašanja, ali se učenci ukvrajajo z ineteresnimi dejavnostmi in katere so te dejavnosti, ali imajo učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, boljši učni uspeh, predvsem pa, če ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi vpliva na organizacijo prostega časa učencev. Večina učencev se ukvarja z interesnimi dejavnostmi. Največ učencev se ukvarja s športnimi dejavnostmi, najmanj pa z družboslovnimi interesnimi dejavnostmi. Učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, imajo pri vseh treh glavnih predmetih višjo povprečno oceno kot učenci, ki nimajo interesnih dejavnosti. Bolj organizirani so učenci, ki se ukvarjajo z vsaj eno interesno dejavnostjo, preostale dejavnosti pa si razporedijo enakomerno.
Ključne besede: prosti čas, dejavnosti, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1712; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1013,87 KB) |
8. Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in doživljajo prosti časMojca Ulčnik, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas sestavljata teoretični in empirični del, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta.
V teoretičnem delu je predstavljen fenomen prostega čas, njegov pomen, funkcije, načela, dejavnosti, dejavniki, ki vplivajo nanj, in kako ga lahko izkoristimo. Podana je analiza učnih načrtov (UN) za pouk 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja s stališča prostega časa. Predstavili smo tudi kraj Senovo.
Empirični del vsebuje empirično raziskavo, s katero smo ugotovili, kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (N = 87) OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas. Ugotovljeno je, da anketirani učenci pomen prostega časa na splošno dobro razumejo. Prosti čas aktivno izkoriščajo in menijo, da ga imajo dovolj, kljub temu pa želijo biti pogosteje športno aktivni.
Rezultati kažejo na to, da anketirani učenci informacijsko-komunikacijske tehnologije (televizija, radio, računalnik) v prostem času ne uporabljajo zelo pogosto, prav tako tudi malo berejo. Krožke in dejavnosti obiskujejo predvsem zato, ker pridobivajo nova znanja in so jim zanimivi. Anketirani učenci se najpogosteje družijo s prijatelji in družino. V kraju, kjer se anketirani učenci šolajo, je po njihovem mnenju dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Kljub obilici društev in organizacij v kraju pa vprašani v povprečju poznajo le eno izmed njih, redko jih obiskujejo, zato je toliko bolj jasen odgovor, ki pravi, da se občasno dolgočasijo.
Ključne besede: Prosti čas, Senovo, 2. VIO, kaj je prosti čas, načini preživljanja prostega časa.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1399; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,33 MB) |
9. Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družiniMagdalena Dugan, 2018, magistrsko delo Opis: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Ključne besede: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1587; Prenosov: 269
Celotno besedilo (979,77 KB) |
10. ANALIZA PONUDBE PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI ZA MLADE V RADEČAHUla Brečko, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o prostočasnih dejavnostih v Radečah in je razdeljeno na tri poglavja. V uvodnem delu smo opredelili namen, cilje in osnovne trditve diplomskega dela. Predstavili smo tudi predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode dela.
V drugem poglavju smo pojasnili temeljne pojme, ki so povezani s prostočasnimi dejavnostmi, prav tako smo se dotaknili pomena prostočasnih dejavnosti mladih in vrst prostočasnih dejavnosti.
V tretjem poglavju smo predstavili prostočasno ponudbo Radeč in le-to tudi analizirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, od katerih je bil eden namenjen mladim Radečanom, drugi pa mladim turistom v Radečah. V tem delu so predstavljeni tudi predlogi za izboljšanje ponudbe.
V zadnjem delu pa smo navedli naše sklepne ugotovitve.
Ključne besede: prosti čas, mladi, prostočasne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 14.08.2018; Ogledov: 1286; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,07 MB) |
