| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ivana Tušek, 2021, magistrsko delo

Opis: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano. Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec. Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče. Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Ključne besede: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 340; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev
Anja Kukec, 2018, diplomsko delo

Opis: Otrokom v današnjem času pogosto primanjkuje časa za prosto igro in sprostitvene dejavnosti, saj so preveč zaposleni z interesnimi dejavnostmi in delom doma. Diplomsko delo Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev se v teoretičnem delu osredotoča na pojem preobremenjenost, na interesne dejavnosti in prosti čas otrok. Navedene so tudi obremenitve predšolskih otrok, njihovih staršev ter obremenitve vzgojiteljev v vrtcu. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, ali so predšolski otroci in njihovi starši preobremenjeni. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje obdelali v programu SPSS. V raziskavi so sodelovali starši predšolskih otrok. Iz nje smo želeli ugotoviti čas, ki ga otroci namenijo delu doma in interesnim dejavnostim, ter kako to obremenjuje njih in njihove starše, ki jih spremljajo in jim pri tem nudijo pomoč. Izsledki so pokazali, da so otroci, stari 4 leta in več, bolj obremenjeni z interesnimi dejavnostmi, saj jih v veliki meri pogosteje obiskujejo, med njimi so otroci, ki imajo tudi po več interesnih dejavnosti.
Ključne besede: Dejavnosti, interesne, preobremenjenost, prosti čas, sodelovanje, sprostitev, vrtec.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (981,79 KB)

3.
Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU
Anja Kozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Ključne besede: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (533,28 KB)

4.
Interesne dejavnosti kot dejavnik organizacije prostega časa pri učencih osnovne šole
Valerija Mlinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik drugače doživlja prosti čas. Strokovnjaki različno opredeljujejo prosti čas, pri čemer je večini opredelitev skupno, da posameznik lahko prosto izbira, kaj bo delal v prostem času, prisotna je torej svobodna izbira. Na preživljanje časa pa vpliva več dejavnikov: sposobnosti, interesi, ekonomske razmere, prostor, naprave in sredstva, ki so na voljo, družina, šola in lokalna skupnost. V teoretičnem delu smo opredelili prosti čas, izpostavili njegov pomen in dejavnike, opisali vrste in načela prostega časa. Predstavili smo tudi razvojno-psihološki vidik strukturiranja prostega časa in navedli razlike med dejavnostmi in aktivnostmi. Povzeli smo različne raziskave, ki so bile izvedene na tem področju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika poiskali odgovore na vprašanja, ali se učenci ukvrajajo z ineteresnimi dejavnostmi in katere so te dejavnosti, ali imajo učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, boljši učni uspeh, predvsem pa, če ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi vpliva na organizacijo prostega časa učencev. Večina učencev se ukvarja z interesnimi dejavnostmi. Največ učencev se ukvarja s športnimi dejavnostmi, najmanj pa z družboslovnimi interesnimi dejavnostmi. Učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, imajo pri vseh treh glavnih predmetih višjo povprečno oceno kot učenci, ki nimajo interesnih dejavnosti. Bolj organizirani so učenci, ki se ukvarjajo z vsaj eno interesno dejavnostjo, preostale dejavnosti pa si razporedijo enakomerno.
Ključne besede: prosti čas, dejavnosti, aktivnosti
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 735; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1013,87 KB)

5.
Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in doživljajo prosti čas
Mojca Ulčnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas sestavljata teoretični in empirični del, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je predstavljen fenomen prostega čas, njegov pomen, funkcije, načela, dejavnosti, dejavniki, ki vplivajo nanj, in kako ga lahko izkoristimo. Podana je analiza učnih načrtov (UN) za pouk 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja s stališča prostega časa. Predstavili smo tudi kraj Senovo. Empirični del vsebuje empirično raziskavo, s katero smo ugotovili, kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (N = 87) OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas. Ugotovljeno je, da anketirani učenci pomen prostega časa na splošno dobro razumejo. Prosti čas aktivno izkoriščajo in menijo, da ga imajo dovolj, kljub temu pa želijo biti pogosteje športno aktivni. Rezultati kažejo na to, da anketirani učenci informacijsko-komunikacijske tehnologije (televizija, radio, računalnik) v prostem času ne uporabljajo zelo pogosto, prav tako tudi malo berejo. Krožke in dejavnosti obiskujejo predvsem zato, ker pridobivajo nova znanja in so jim zanimivi. Anketirani učenci se najpogosteje družijo s prijatelji in družino. V kraju, kjer se anketirani učenci šolajo, je po njihovem mnenju dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Kljub obilici društev in organizacij v kraju pa vprašani v povprečju poznajo le eno izmed njih, redko jih obiskujejo, zato je toliko bolj jasen odgovor, ki pravi, da se občasno dolgočasijo.
Ključne besede: Prosti čas, Senovo, 2. VIO, kaj je prosti čas, načini preživljanja prostega časa.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 808; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

6.
Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini
Magdalena Dugan, 2018, magistrsko delo

Opis: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Ključne besede: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 826; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (979,77 KB)

7.
ANALIZA PONUDBE PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI ZA MLADE V RADEČAH
Ula Brečko, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o prostočasnih dejavnostih v Radečah in je razdeljeno na tri poglavja. V uvodnem delu smo opredelili namen, cilje in osnovne trditve diplomskega dela. Predstavili smo tudi predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode dela. V drugem poglavju smo pojasnili temeljne pojme, ki so povezani s prostočasnimi dejavnostmi, prav tako smo se dotaknili pomena prostočasnih dejavnosti mladih in vrst prostočasnih dejavnosti. V tretjem poglavju smo predstavili prostočasno ponudbo Radeč in le-to tudi analizirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, od katerih je bil eden namenjen mladim Radečanom, drugi pa mladim turistom v Radečah. V tem delu so predstavljeni tudi predlogi za izboljšanje ponudbe. V zadnjem delu pa smo navedli naše sklepne ugotovitve.
Ključne besede: prosti čas, mladi, prostočasne dejavnosti
Objavljeno: 14.08.2018; Ogledov: 676; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Marjan Kulčar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Ključne besede: netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 865; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj
Sabina Pirc, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj smo opredelili prosti čas otrok, opisali igrišče in raziskali njegov pomen za otrokov celostni razvoj s poudarkom na gibanju. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, kaj bi sodelujoči starši in otroci želeli spremeniti ali dodati na igrišča, da bi bila ta bolj obiskana. Namen v empiričnem delu je bil raziskati, kako predšolski otroci preživljajo svoj prosti čas, v kolikšni meri v tem času obiskujejo igrišča in ugotoviti vzroke, zaradi katerih so igrišča pogosto prazna in manj obiskana kot nekoč. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki so jih vzgojiteljice v tiskani obliki razdelile med starše intervjujanih otrok, sodelovalo pa je tudi nekaj naključno izbranih staršev, ki so se javili prostovoljno. Za kakovostna in bolj zanimivo strukturirana igrišča je pomembno, da izhajamo iz otrokovih osebnih želja, idej in domišljije, zato smo individualno intervjujali tudi predšolske otroke v vrtcu. Podatke smo analizirali z deskriptivnimi statističnimi metodami, ki so pokazale, da starši ne vedo, da se že otroci zavedajo, koliko več časa preživijo v notranjih prostorih. Ugotovili smo, da si otroci želijo preživeti več prostega časa na igrišču, starši pa pravijo, da je največkrat čas tisti, ki zaradi nakopičenih obveznosti skozi dan ne dopušča, da bi ga obiskali pogosteje. Vsekakor si tako otroci kot tudi starši na igrišču želijo sprememb, kot so bolj uporabna, varna in primerna igrala, ki spodbujajo otroke h gibanju, več rastja, ki otroke pomirja, več predmetov, ki jih otroci lahko premikajo in spreminjajo ter obarvano okolje, ki spodbuja otrokovo domišljijo. Želeli smo ugotoviti, ali starši menijo, da so igrišča nevarna za otroka. Izkazalo se je, da se večina staršev ne strinja z navedeno trditvijo, nekaj jih le meni, da so nekatera igrišča potrebna obnove zaradi dotrajnosti nekaterih materialov, pa tudi zato da se ustvari primernejše okolje za predšolske otroke. Starši se večinoma strinjajo s trditvijo, da se otroci na igrišču v največji meri razvijajo gibalno, takoj zatem pa tudi socialno.
Ključne besede: otrokov prosti čas, igrišče, spremembe na igrišču, neobiskanost igrišč, igra na prostem
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1109; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Vpliv ekstrakcijskega medija na kvaliteto ekstrakta iz gobe Hericium erinaceus
Eva Krajnčan, 2017, diplomsko delo

Opis: Ekstrakcijski postopki so že od nekdaj učinkoviti za industrijo, predvsem živilsko, saj omogočajo relativno hitro in učinkovito izolacijo bioaktivnih komponent. Vedno večjo pozornost v svetu pridobivajo tudi različna prehranska dopolnila, zato smo si izbrali atraktivno in okusno medicinsko gobo Hericium erinaceus. S pomočjo konvencionalne oziroma klasične ekstrakcije in ultrazvočne ekstrakcije, ki smo ju izvajali pri različnih temperaturah, smo pridobili različne ekstrakte omenjene gobe. Uporabljali smo topila etanol in metanol ter ugotavljali, kako izbira topila in temperatura obratovanja vplivata na kvaliteto ekstrakta. Izvedli smo tudi ekstrakcijo polisaharidov, kjer smo kot ekstrakcijski medij uporabili vodo. Sledila je analiza vzorcev s spektrofotometrijo, kjer smo določali vsebnost totalnih fenolov ter antioksidativno aktivnost, izraženo kot procent inhibicije. Ugotovili smo, da na masni izkoristek in izolacijo biološko aktivnih komponent poleg gostote topila vplivata tudi polarnost in temperatura topila, pri kateri izvajamo ekstrakcijo. Bolj polarno je topilo, večja je vsebnost totalnih fenolov ter večji je procent inhibicije.
Ključne besede: izolacija, biološka aktivnost, organska topila, UV ekstrakcija, prosti radikali, Hericium erinaceus.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 996; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici