| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UVELJAVLJANJE PRAVIC PACIENTOV NA PODROČJU ČEZMEJNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Ana Lešnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravljenja v drugi državi članici je pravica posameznika, ki omogoča zdravstveno varstvo tudi zunaj meja domače države. V diplomski nalogi sta predstavljeni dve pravici iz sistema čezmejnega zdravstvenega varstva. Kot prva je predstavljena pravica do potrebnega zdravljenja v drugi državi članici, ki jo zavarovanec lahko uveljavlja na podlagi Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Omenjena kartica omogoča ljudem iz držav članic Evropske unije (EU) ter iz Islandije, Hrvaške, Lihtenštajna, Norveške in Švice lažji dostop do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Največ pozornosti je namenjeno pravici do načrtnega zdravljenja v drugi državi članici. Za uveljavljanje pravice obstajata dva vzporedna sistema, ki omogočata mobilnost pacientov med državami članicami EU. Osnovni sistem predstavlja 22. člen Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ki postavlja pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja od nacionalnega nosilca zdravstvenega zavarovanja. Vzporedno pa Sodišče Evropske skupnosti (Sodišče ES) v svojih sodbah razlaga določbe Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti in možnost prostega pretoka zdravstvenih storitev in dajatev med državami članicami neposredno na PES. V okviru načrtnega zdravljenja v drugi državi članici je prav tako mogoče zaznati povečano zanimanje ljudi za tako imenovani zdravstveni turizem. V nadaljevanju so navedene novosti, ki jih bo prinesla Uredba št. 883/04 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in predlog Direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Ob konecu je predstavljena še trenutna zakonska ureditev čezmejnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in postopek pridobitve dovoljenja za zdravljenje v drugi državi članici, ki se sproži na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ključne besede: pravice pacientov, čezmejno zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, Evropska unija, Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, prost pretok storitev in dajatev
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3669; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (301,88 KB)

2.
PRAVNI OKVIR PRIREJANJA IGER NA SREČO V EU
Emil Mihalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je pravna ureditev oziroma pravni okvir organiziranja iger na srečo v okviru Evropske unije in problematika čezmejnega vpliva le-teh ter vpliv prava EU na potrebno uskladitev nacionalne zakonodaje iger na srečo v Republiki Sloveniji s pravom EU. Raznolikost nacionalnih ureditev področja iger na srečo kaže na to, da bo morebitna harmonizacija področja iger na srečo vse prej kot enostavno delo. Marsikje se za na videz transparentnimi in legitimnimi razlogi omejitev skrivajo na prvi pogled prikriti in brez dvoma diskriminatorni razlogi. To nam potrjuje tudi sodna praksa Sodišča EU s področja iger na srečo, ki je kljub temu, da je pravni sistem EU sorazmerno mlad, dokaj obsežna. Sodna praksa Sodišča EU nam omogoča, da ugotovimo in postavimo meje, preko katerih pa kljub temu, da področje ni harmonizirano, ne gre. Sodna praksa je kot skupno vodilo izpostavila nediskriminatornost, sorazmernost in ustreznost omejitvenih ukrepov. Prav gotovo je z vidika negativnih posledic najbolj problematično internetno igranje iger na srečo. Ta omogoča nenadzorovano igranje od doma, zato je igre na srečo potrebno učinkovito nadzorovati s predpisanimi ukrepi na področju vseh držav članic EU. Čeprav področje prirejanja iger na srečo ni predmet harmonizacije, pa to še ne pomeni, da so nacionalni predpisi tega področja izvzeti iz pravnega reda EU. Vsak načrtovani predpis oziroma zakonski ali podzakonski akt je ravno tako kot vsak tehnični predpis še v fazi osnutka podvržen notifikacijskemu postopku v skladu z Direktivo EU o postopku obveščanja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov t.i. informacijsko direktivo. Prav gotovo bo nacionalna zakonodaja na področju sistema koncesij za prirejanje iger na srečo predmet usklajevanja s stališči, ki jih odraža sodna praksa Sodišča EU.
Ključne besede: Igre na srečo, sodna praksa, Sodišče EU, prost pretok storitev.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2845; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (588,81 KB)

3.
SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV NA TRGU EU
Mojca Zagernik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v šestih poglavjih analizirali svoboščino prostega pretoka storitev na trgu EU. V uvodnem delu smo predstavili namen, cilje in osnovne trditve diplomske naloge, opredelili predpostavke in omejitve ter določili metode raziskovanja. V drugem poglavju smo raziskali, kakšen je pomen skupnega trga v EU in predstavili vlogo storitev na trgu EU. Skozi pravne vire smo analizirali pravno podlago za razvoj svoboščine prostega opravljanja storitev ter ugotovili, da obstajajo ovire, ki omejujejo prosto opravljanje storitev ponudnikom storitev ter ovire, ki onemogočajo prosto sprejemanje storitev v EU. V tretjem poglavju smo natančneje analizirali in definirali posamezne vrste ovir, ki se kažejo kot diskriminatorna ravnanja ter posledično izboljšujejo položaj domačim ponudnikom storitev v primerjavi s ponudniki iz drugih držav članic. V četrtem poglavju smo podrobneje preučili nastanek in postopek razvoja najnovejše direktive s področja opravljanja storitev v EU, ki poleg sodne prakse Sodišča ES predstavlja najpomembnejšo pravno podlago na tem področju. V petem poglavju smo opredelili pravila za opravljanje storitev in v šestem poglavju razmejili omejitve in izjeme od pravila o prostem opravljanju storitev v EU. Sklenili smo, da so storitve eno najpomembnejših področij izgradnje skupnega trga EU in da so aktivnosti EU usmerjene k odpravljanju ovir na področju svobode opravljanja storitev.
Ključne besede: Evropska unija, Pogodba o Evropski Skupnosti, skupni trg EU, prost pretok storitev, svoboda do ustanovitve sedeža, sodna praksa sodišča evropskih skupnosti, diskriminacija, nediskriminatorne omejitve z diskriminatornim učinkom, osebne svoboščine, neposredni učinek, Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 2996; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (389,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici