| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DIVERGENTNA RAZLAGA PRAVIL O UVOZU IN IZVOZU BLAGA V EU
Tjaša Brglez, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Divergentna razlaga pravil o uvozu in izvozu blaga v EU« predstavlja različno razlago členov 28 in 29 Pogodbe o Evropski skupnosti, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti razvilo v svoji sodni praksi. V prvem in drugem delu je predstavljena obsežna sodna praksa Sodišča ES, ki obravnava omejitve na področjih uvoza in izvoza na notranjem trgu Evropske unije. Slednje se na podlagi odločitev Sodišča ES ne razlagajo enako, saj je domet člena 28 PES, ki zadeva uvoz, širši kot v primeru izvoza. V nalogi so podani različni argumenti, takšni, ki sledijo dosedanji ureditvi, in takšni, ki ji nasprotujejo. V zadnjem delu naloge je predstavljena zadeva Gysbrechts, ki zadeva področje izvoza in v kateri je generalna pravobranilka predlagala poenoteno razlago členov 28 in 29 PES.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, prost pretok blaga, uvoz, izvoz, člen 29 PES
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2867; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (359,11 KB)

2.
VARSTVO OKOLJA IN PROST PRETOK BLAGA V EVROPSKI UNIJI
Maja Klimež, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so analizirane sinergije med prostim pretokom blaga in varstvom okolja. Varstvo okolja je že dalj časa priznano kot razlog, na podlagi katerega je mogoče opravičiti odstopanja od pravil o prostem pretoku blaga v Evropski uniji, kljub temu da varstvo okolja ni bilo omenjeno v Rimski pogodbi. Precejšen prispevek razvoju prava varstva okolja je dalo Sodišče Evropske unije, ko je varstvo okolja označilo kot bistven cilj Evropske unije ter kasneje jasno izjavilo, da je varstvo okolja ena izmed obveznih zahtev. Kljub temu, da si cilji varstva okolja in prostega pretoka blaga nasprotujejo, v diplomski nalogi dokazujem, da se jih da povezati in uravnotežiti.
Ključne besede: Evropska unija, varstvo okolja, prost pretok blaga, ovire prostemu pretoku blaga, objektivna upravičenja, odpadna embalaža.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 2238; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (432,98 KB)

3.
PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTI
Polona Lamut, 2010, diplomsko delo

Opis: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise. Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov. Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti. Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Ključne besede: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 2006; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (526,56 KB)

4.
UPORABA NAČEL NOTRANJEGA TRGA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET Z OROŽJEM
Ciril Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V naravi orožja je, da gre za izrazito problematično tematiko, ki terja restriktiven pristop pri urejanju zakonodaje. Tudi na tem področju načelo zakonitosti zahteva, da so državni organi pri svojem odločanju strogo vezani na ustavo in druge predpise. Upravni organ zasleduje javni interes v smeri, ki jo nakaže že zakonodajalec. Vprašanja v zvezi z orožjem niso samo stvar zgodovine. Strelno orožje je vedno bolj aktualna tema, v zadnjem času pa dobiva tudi možne politične razsežnosti. Z vstopom v Evropsko unijo in druge integracije je Republika Slovenija podvržena pravnemu redu Evropske unije, ki v zvezi s strelnim orožjem postavlja dodatne zahteve. Poleg problemov, ki se nanašajo na veljavno zakonsko ureditev orožnega prava, kot je nabava, nošenje in trgovina, se pojavlja tudi problematika, ki je povezana z ilegalno posestjo strelnega orožja. S svetovno globalizacijo in pojavom internetne trgovine pa je postalo posebej problematično področje deaktiviranega strelnega orožja, ki zaradi pasivnosti uradnih organov omogoča posameznikom, nagnjenim k kršitvam javnega reda oziroma javne varnosti ter kriminalnim družbam, nakup takega strelnega orožja in njegovo ponovno usposobitev brez ustreznega nadzora. Temu problemu se ni mogoče izogniti niti na notranjem trgu Evropske unije, kjer tovrstno blago potuje iz ene države članice v drugo brez ustreznega nadzora in zagotavljanja sledljivosti, tako kot to velja za registrirano delujoče strelno orožje.
Ključne besede: Ključne besede: Evropska unija, prost pretok blaga, orožje, strelno orožje, deaktivirano orožje, zloraba.
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1335; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
PROMOCIJA DOMAČIH PROIZVODOV IN NOTRANJI TRG EU
Nuša Bedrač, 2012, diplomsko delo

Opis: Prost pretok blaga je ena od štirih temeljnih svoboščin in predstavlja temelj notranjega trga z izjemnim pomenom za pravne in fizične osebe – uvoznike, izvoznike in potrošnike. Da bi lahko zagotovili prost pretok blaga, je bilo potrebno odstraniti vrsto ovir. Ovire prostemu pretoku blaga pa se ponovno v večjem obsegu pojavljajo v obdobju gospodarske krize, ko države članice na ta način poskušajo zaščititi domače gospodarstvo. Takšno oviro predstavljajo tudi kampanje, ki spodbujajo nakup nacionalnih proizvodov v primerjavi z uvoženimi izdelki. Najodmevnejši promocijski akciji domačih proizvodov v Sloveniji sta »Kupujem slovensko«, ki jo vodi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ter »Kupujmo domače« pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Promocijo kmetijskih proizvodov v Sloveniji ureja Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov sprejet marca lani. V svoji diplomski nalogi proučujem promocije domačih proizvodov v luči pravil o notranjem trgu EU. Najprej na splošno opišem nacionalne promocije domačih proizvodov, razloge za njihov nastanek in značilnosti. V nadaljevanju predstavim izvajanje promocij v določenih državah članicah EU in Hrvaški, kot kandidatki za vstop v EU. Osrednjo temo diplomske naloge začnem s predstavitvijo kampanj za promocijo slovenskih izdelkov in Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Za lažje razumevanje spornih vidikov Zakona o promociji in promocijskih akciji, Zbornice kmetijsko živilskih podjetij in Kmetijsko gozdarske zbornice, v tretjem poglavju predstavim pravila notranjega trga, ki jih utegne tovrstna promocija kršiti. V zadnjem poglavju še na kratko predstavim promocije proizvodov na ravni EU, ki se lahko izvajajo tako na notranjem trgu EU kot v državah nečlanicah.
Ključne besede: Notranji trg EU, prost pretok blaga, nacionalne kampanje, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, promocije proizvodov na ravni EU.
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2069; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (430,04 KB)

6.
PROST PRETOK BLAGA V EU
Betty Časar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 2530; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (266,28 KB)

7.
EVROPSKA INTEGRACIJA V LUČI TEHNIČNE STANDARDIZACIJE PROIZVODOV: VPLIV SODNEGA NADZORA NA STANDARDIZACIJO PROIZVODOV
Nina Naglič, 2015, magistrsko delo

Opis: Predmetna magistrska naloga preučuje vprašanja povezana s standardizacijo proizvodov, predvsem pa vpliv sodnega nadzora na postopek standardizacije in na standardizacijske organe. Tehnični standardi, zlasti evropski, so pogosto spodbujevalec meddržavne trgovine, saj omogočajo kroženje in skladnost z drugim blagom, storitvami in postopki ali celo njihovo predvidljivost. Lahko pa tehnični standardi predstavljajo tudi ovire trgovini. Prav zaradi tega si mednarodni kot tudi evropski predpisi prizadevajo, da zaradi prednosti standardizacije ne bi bila ogrožena mednarodna trgovina ter zahtevajo takšno uporabo standardov, ki naj olajšuje in ne ovira mednarodno trgovino. Do sedaj je veljalo prepričanje, da standardizacijski organi niso in ne morejo biti predmet sodnega nadzora, vendar je sodba Sodišča EU v zadevi Fra.bo to spremenila. Zadeva Fra.bo je pomembna ne toliko zaradi izida (ne glede na to, ali se standardizacijske organe šteje kot kolektivne subjekte (generalna pravobranilka) ali kot kvazi zakonske subjekte (Sodišče EU), ekonomskih svoboščin ni mogoče obiti) ampak zaradi posledic uporabe svoboščin na proces standardizacije na splošno. Primer jasno kaže, da se ni mogoče izogniti obveznostim, ki jih določa Pogodba, z izbiro javnega ali zasebnega statusa. Kar šteje, je de facto moč subjekta, da sprejme regulativne odločitve, ki lahko vplivajo na notranji trg. S tem, ko se je Sodišče EU osredotočalo na »kvazi« zakonski značaj certifikacijskega organa, se je sicer izognilo izrecnemu odgovoru na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu lahko zasebni subjekti postanejo naslovniki pogodbenih obveznosti in ali jim je dovoljeno upravičiti omejitve trgovini, ki izvirajo iz njihovega določanja standardov. Vendar pa je kljub temu mogoče zaključiti, da ima 34. člen PDEU horizontalni neposredni učinek. To pa pomeni, da standardizacijski organi s sprejetjem standardov in certificiranjem proizvodov ne morejo več določati, katerim proizvodom bo omogočen dostop do trga, saj morajo pri določanju nacionalnih tehničnih standardov spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz določb prostega pretoka blaga.
Ključne besede: Standardi, standardizacija proizvodov, standardizacijski organi, prost pretok blaga, horizontalni neposredni učinek 34. člena PDEU, sodni nadzor
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 892; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
PRAVNI VIDIK PRISPEVKA ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV
Darija Valančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Promocijske aktivnost za kmetijske in živilske proizvode so, ob vedno večji ponudbi proizvodov potrebne, da se potrošniki seznanijo s ponudbo na trgu, še posebej na trgu kmetijskih in živilskih proizvodov, kjer je konkurenca med ponudniki izredno velika. Z namenom predstavljanja kakovostne domače, lokalne hrane je bil leta 2011 sprejet Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (v nadaljevanju: ZPKŽP). V drugi polovici leta 2016 se predvideva začetek zbiranja prispevka za promocijo, ki bo še okrepil aktivnosti na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Promocijske kampanje, ki promovirajo slovensko, lokalno, z dežele in domače in s tem napotujejo na ne kupovanje tujih oziroma uvoženih proizvodov lahko štejemo za oviro prostemu pretoku blaga, kar pa je v neskladju z eno od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga. V magistrski nalogi proučujem pravne vidike prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Na začetku so predstavljene dosedanje aktivnosti promocije kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji. Sledi podrobnejša analiza ZPKŽP tako glede tega, kdo so zavezanci, na kakšen način bo prispevek obračunan in plačan, vodenje evidenc, nadzor in izterjava prispevka ter predvidene aktivnosti promocije skladno z določbami ZPKŽP. Sledi poglavji, v katerem so predstavljeni vsi, ki bodo vključeni v sistem promocije v trenutku, ko se bo pričelo zbirati prispevek za promocijo po ZPKŽP. V nadaljevanju je predstavljen sistem promocije v Avstriji, ki služi za primerjavo s sistemom, kot se predvideva v Sloveniji. Sledi še poglavje, v katerem analiziram promocijo na ravni EU s poudarkom na skladnosti s členoma 30 PDEU in 34 PDEU. Magistrsko nalogo zaključim s poglavjem, v katerem potrdim postavljene hipoteze.
Ključne besede: prispevek za promocijo, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, notranji trg EU, prost pretok blaga
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands Vindkraft
Sabina Rogan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU. Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 2111; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (306,21 KB)

10.
PROST PRETOK BLAGA IN NJEGOV VPLIV NA DAVEK NA MOTORNA VOZILA
Simon Bukovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu, z naslovom: Prost pretok blaga in njegov vpliv na davek na motorna vozila, bom predstavil oba instituta torej prost pretok blaga in davek na motorna vozila. Njun odnos in problem oz. konflikt, ki ga predstavljata. Opredelil se bom tudi, do vprašanja ali lahko davek na motorna vozila krši načelo o prostem pretoku blaga oz. ga omejuje. V prvem delu diplomskega dela bom bralcu predstavil oba instituta, ju opredelil in analiziral s pomočjo teorije in sodne prakse. V drugem delu pa bom analiziral tri sodbe Sodišča EU s katerimi, bom poskušal opredeliti in rešiti problematiko diplomske naloge. Podrobneje bom pogledal sodbe Sodišča EU: C-402/09 Tatu proti Romuniji z dne 7.4.2011, C 76/14 Manea proti Romuniji z dne 14.4.2015 in C 586/14 Budișan proti Romuniji z dne 9.6.2016, ki najbolje odražajo problematiko med notranjo obdavčitvijo in prostim pretokom blaga.
Ključne besede: Davek na motorna vozila, ZDMV, 110. člen PDEU, nevtralnost davkov, konkurenca, Prost pretok blaga, posredna diskriminacija, C 402/09 Tatu, C 76/14 Manea, C 586/14 Budișan
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici