| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko delo
Nastasja Urankar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 834; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Samoregulacija v povezavi z emocionalnim in socialnim razvojem predšolskih otrok
Julija Kukec, Biljana Stanković, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih. Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih. Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev. Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Ključne besede: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 2920; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Pomen proste igre za razvoj socialnih veščin otrok v predšolskem obdobju
Ana Bukovec Krenn, 2017, diplomsko delo

Opis: Družba, v kateri živimo, od staršev in strokovnih delavcev v vrtcih zahteva prilagajanje, sprejemanje kompromisov, dogovarjanje itn. Velikokrat se odrasli ne zavedamo, kako naša komunikacija in vedenje oblikujejo socialne kompetence otroka, kateremu smo vzgled v vsakodnevnem življenju. Otrok se sprva socialnih veščin uči od staršev, v vrtcu od vzgojiteljev. Preko igre s sovrstniki se uči socialnih interakcij, komuniciranja, dogovarjanja, sodelovanja ter oblikuje vedenja, ki so sprejemljiva in nesprejemljiva. Spodbujanje razvoja socialnih veščin omogoča otrokom, da v poznejšem obdobju svojega življenja lažje vzpostavljajo pozitivne medsebojne odnose, vzpostavljajo pozitivno komunikacijo z drugimi ter razvijejo občutek za medsebojno sodelovanje, skrb in pomoč drugim. Razvijejo pozitivno samopodobo in samospoštovanje. V diplomskem delu smo predstavili pomen proste igre za razvoj socialnih veščin v vrtcu. Opisali smo vrste igre, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju, vlogo odraslih in sovrstnikov pri razvijanju socialnih veščin, socialni razvoj otrok v predšolskem obdobju in izpostavili posamezne socialne veščine, katere otrok razvija v prosti igri v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili izsledke opazovanj otrok II. starostnega obdobja, v starosti 3–4 let, pri prosti igri s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo še absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol otroka. V vsakem izmed opazovanj smo primerjali način komuniciranja, izražanje čustev in vedenja ter oblikovanje medosebnih odnosov in sodelovanja med deklicami in dečki. Med posameznimi sklopi opazovanj smo izvajali vodene aktivnosti za spodbujanje razvoja socialnih veščin ter primerjali socialne veščine otrok prvega in tretjega opazovanja proste igre.
Ključne besede: igra predšolskega otroka, komunikacija, konflikti, medosebni odnosi, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2017; Ogledov: 2638; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
SOCIALNA SPREJETOST IN SOCIALNO VEDENJE OTROK
Kaja Mraz, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje značilnosti socialnega vedenja otrok in povezanost socialnega vedenja otrok s socialno sprejetostjo. Predstavljen je socialni razvoj otrok, odnosi med socialno sprejetostjo in njihovim socialnim vedenjem je prav tako opisana, in je tudi glavni raziskovalni problem, vse od družine ter vrtca, ki sta poglavitni del v socialnem razvoju otroka. Sledi razvoj socialnega vedenja v vrtcu in razvoj moralnega presojanja in prosocialnega vedenja. V sodelovanju s tremi oddelki otrok iz vrtca Slov. Konjice so predstavljene razlike med otroci v socialnem vedenju in socialni sprejetosti. S pomočjo prirejenega ocenjevalnega kriterija in nizom slik so primerjave odgovorov otrok predstavljene po spolu in starosti. Predstavljene so prav tako ugotovitve o socialnem vedenju otrok in njihovi socialni sprejetosti. Socialna sprejetost je v vrtcu pomebna za otrokov nadaljnji socialni razvoj. Pri sociometrični preizkušnji se velika odstopanja niso pojavila, prav tako pri razlikah po starosti, kar kaže, da so otroci v teh treh skupinah socialno sprejeti in, da sprejemljivost na njih vpliva le v majhni meri, odstopanje je le v izbirah znotraj spola partnerjev za igro in skupno sedenje. Pri prepoznavanju danega vedenja so se pojavile majhne razlike rezultatov glede na starost. Tudi naloge za prepoznavanje razlik med spoloma so bile po pričakovanjih usmerjene v istospolne izbire. Z sociometrično preizkušnjo dobljeni rezultati nam pokažejo, da se socialno vedenje povezuje z izbirami otrok pri preizkušnji, vendar le v majhnih odstopanjih.
Ključne besede: socialno vedenje, socialna sprejetost, socialni razvoj, prosocialno vedenje, antisocialno vedenje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2010; Ogledov: 6674; Prenosov: 1720
.pdf Celotno besedilo (877,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici