| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO LOKACIJE DRŽAVNE PROSLAVE
Rok Verbič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko izbire lokacije državne proslave. Glede na pomembnost in simbolni pomen državnih proslav menimo, da je izvedba proslave v veliki meri odvisna od njene lokacije. Ob upoštevanju kompleksnosti celotne tematike smo v tem delu predstavili posamezne dele - od Vlade, državnih simbolov, Protokola, Koordinacijskega odbora, Ministrstva za kulturo do same Službe za državne proslave. Oblikovanje večparametrskega modela bo potekalo s pomočjo računalniškega programa DEXi, dobljene rezultate bomo nato prenesli še v program Vredana. Opravljena bo tudi analiza »kaj-če«. Predlagani večparametrski odločitveni model izbire lokacije državne proslave nam bo pomagal sprejeti odločitev in razloži zakaj je bila ta sprejeta. Na koncu diplomskega dela bo sledila analiza SWOT predlagane rešitve, s pomočjo katere bomo lahko opredelili prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti predlaganega načina odločanja. Predlagana bo najprimernejša lokacija za izvedbo državne proslave, kar je tudi rezultat diplomskega dela.
Ključne besede: državne proslave, izbira lokacije, večparametrski odločitveni model, DEXi, Vredana
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 1661; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2608; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici