1. Dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikihPetra Golenač, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo domače in tuje literature ter virov opisali opredelitev proračunskih uporabnikov, značilnosti notranje revizije v javnem sektorju, hierarhijo pravil državnega notranjega revidiranja in načine zagotavljanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Opisali smo naloge in pomen Urada RS za nadzor proračuna, spremljanje stanja notranjega nadzora javnih financ in pomen programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili kakovost notranjega revidiranja in opisali kazalnike kakovosti notranjega revidiranja. Na osnovi proučene literature menimo, da je notranja revizija kakovostna, če je uspešna in učinkovita. Uspešnost in učinkovitost notranje revizije pa lahko merimo s kazalniki delovanja notranje revizije, pri čemer je pomembno, da vodja notranje revizije določi ključne kazalnike delovanja notranje revizije in njihove ciljne vrednosti ter rezultate beleži v Programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije ter z rezultati seznanja poslovodstvo in organ nadzora.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali naročnikom (proračunskim uporabnikom, ki storitve notranjega revidiranja zagotavljajo z zunanjim izvajalcem), in anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali zunanjim izvajalcem storitev notranjega revidiranja, raziskali dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Pri raziskavi smo izhajali iz ključnih težav, ki jih Urad RS za nadzor proračuna navaja v letnem poročilu notranjega nadzora javnih financ, to je, da proračunski uporabniki od zunanjih izvajalcev pogosto ne dobijo kakovostne in ustrezne storitve notranjega revidiranja ter da storitve notranjega revidiranja niso skladne z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Notranja revizija tako lahko predstavlja zakonsko obvezo in porabnika sredstev oziroma je cena notranje revizije lahko najpomembnejši kriterij pri izbiri državnega notranjega revizorja, zunanji izvajalci državnega notranjega revidiranja pa z doseženimi cenami na trgu storitev državnega notranjega revidiranja ne morejo zagotavljati kakovostnega notranjega revidiranja.
Ugotavljamo, da so pri izbiri državnega notranjega revizorja pomembna priporočila uporabnikov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da za naročnike storitev državnega notranjega revidiranja kakovost notranje revizije ni pogojena s ceno revizijskih storitev. Zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja pa menijo, da z doseženimi cenami na trgu ne morejo zagotavljati kakovostnega državnega notranjega revidiranja.
Na osnovi izsledkov magistrskega dela predlagamo zagotovitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo vse izvajalce državnega notranjega revidiranja zavezovale k obvezni uporabi enotno delujočega sistema državnega notranjega revidiranja. Strinjamo se s predlogom Urada RS za nadzor proračuna, da se rešitev nahaja v obvezni uporabi enotno delujočega sistema notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov (e-Notranja revizija). Z obvezno uporabo aplikacije bo dosežena enotna programska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov in zagotovljen enotno delujoč sistem notranjega nadzora javnih financ. Uporaba aplikacije e-Notranja revizija bo zagotovila enoten pristop k delu notranje revizije, izboljšala kakovost, celovitost in objektivnost podatkov ter uredila cene storitev notranjega revidiranja.
Ključne besede: notranja revizija, proračunski uporabnik, kakovost, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (2,69 MB) |
2. Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v MariboruMaja Petek, 2021, magistrsko delo Opis: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Ključne besede: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1422; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,69 MB) |
3. NOTRANJE REVIDIRANJE V UPRAVNIH ENOTAHTadeja Ivezič, 2016, magistrsko delo Opis: Notranje revidiranje daje organizaciji zagotovilo, da so upravljanje, obvladovanje tveganj in notranje kontrole takšne, da bodo cilji organizacije doseženi. V razvitem svetu ima notranje revidiranje dolgo tradicijo. V Sloveniji se je notranja revizija začela uveljavljati veliko pozneje kot v razvitem svetu, saj se je komaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela pospešeno uvajati v gospodarstvu, deset let pozneje pa še v javnem sektorju.
Ureditev notranjega revidiranja v Sloveniji sem primerjala z notranjim revidiranjem v javnem sektorju Hrvaške in Avstrije. Slovenija ima za izvajanje notranjega revidiranja v javnem sektorju sprejete ustrezne predpise, Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo razvoja notranjega nadzora v javnem sektorju. Kljub sprejetim ustreznim predpisom in veljavni strategiji ni zagotovljenih vseh ustreznih pogojev za delo, zato na področju notranjega revidiranja ni napredka. Za vse proračunske uporabnike je notranje revidiranje obvezno že od leta 2002, vendar menim, da v praksi ni ustrezno in zadostno zaživelo.
Upravne enote imajo trenutno zagotovljeno notranje revidiranje pri Službi za notranjo revizijo Ministrstva za javno upravo, ki je opredeljena kot lastna notranjerevizijska služba. Pravne podlage za vključitev upravnih enot k tej službi ni, z njo tudi ni zagotovljena zadostnost notranjega revidiranja. Tako poslovodstvo upravnih enot ne dobi zagotovila, da so sistemi notranjih kontrol uspešni in učinkoviti, da bodo cilji upravnih enot doseženi, da bodo javna sredstva porabljena pravilno in smotrno.
Ustanovitev skupne notranjerevizijske službe je ena od možnih rešitev za zagotovitev okrepljenega nadzora v upravnih enotah. Upravne enote lahko zagotavljajo notranje revidiranje z lastno notranjerevizijsko službo, s skupno notranjerevizijsko službo ali z najemom zunanjega izvajalca notranjega revidiranja.
Z analiziranjem sem ugotavljala prednosti in slabosti vsake od oblik organiziranja notranjerevizijske službe.
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, proračunski uporabnik, upravna enota, skupna notranjerevizijska služba
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Delovanje novega sistema eRačun v praksiMirjam Samsa, 2016, diplomsko delo Opis: 1. januarja 2015 je Slovenija uvedla eRačune pri poslovanju s proračunskimi uporabniki. To pomeni, da se morajo vsi računi, ki so izdani proračunskim uporabnikom, pošiljati v elektronski obliki.
Tema diplomske naloge je predstavitev delovanja sistemov pred uvedbo eRačunov, raziskava delovanja novega sistema eRačunov med proračunskimi uporabniki in v gospodarstvu ter soočanje uporabnikov s prednostmi in slabostmi sistema.
Cilj naloge je ugotoviti, kaj je uvedba sistema prinesla na področju poslovanja vseh udeleženih subjektov, ali sta se povečali preglednost in varnost in izboljšal nadzor nad poslovanjem oz. ali je uvedba sistema prinesla negativne posledice na poslovanje.
Raziskava nas je privedla do ugotovitev, da je bil sistem s strani neposrednih proračunskih uporabnikov pozitivno sprejet in da predstavlja velik doprinos k poslovanju v smislu večje preglednosti, ažurnosti, olajšanja dela in varnosti. Žal v gospodarstvu teh pozitivnih trendov ni zaznati, saj so se uporabniki v gospodarstvu do uvedbe sistema eRačunov opredelili negativno. V gospodarstvu pomeni uvedba eRačunov za poslovanje s proračunskimi uporabniki dodatno delo in dodatne stroške.
Načrtovanje in gradnja sistema eRačuni sta med proračunskimi uporabniki potekala v smislu povezovanja novega sistema z obstoječimi aplikacijami.
V gospodarstvu so se z uvedbo eRačunov znašli na prelomnici. Sistemi, ki bi enovito podpirali poslovanje z eRačuni na vseh področjih, niso standardizirani, tu gre za ponudbe različnih aplikacij. Gospodarstvo bo potrebovalo več časa in dodatna finančna sredstva, da bo zagotovilo podporo enovitemu delovanju eRačunov. Učinek bo popoln, ko se bo eRačun začel uporabljati pri vseh udeležencih poslovne sfere.
Ključne besede: eRačun, proračunski uporabnik
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1047; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. INFORMATIZACIJA PLAČILNEGA PROMETA JAVNIH UPORABNIKOV IN FINANČNE POSLEDICE ZLORAB LE-TEGANina Strcaj, 2014, diplomsko delo Opis: S pojavom interneta, ki kot komunikacijsko sredstvo omogoča povezovanje velikega števila posameznikov in podjetij, tudi državna uprava dobiva močno orodje, ki ga lahko uporabi za uresničevanje svojih ciljev. Informatizacija javne uprave predstavlja skupek projektov, ki zajemajo predvsem standardizacijo in poenostavitev upravnih postopkov. Eden izmed utečenih postopkov e-poslovanja v javni upravi je poslovanje proračunskih uporabnikov z Upravo Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Med njima se posredujejo plačilna navodila, sporočila o prometu in stanju denarnih sredstev na podračunih pri UJP ter vsi podatki povezani s plačilnimi instrumenti. Bistvene prednosti, ki jih prinaša takšen način poslovanja so prihranek časa, hitro in učinkovito poslovanje, celovit pregled nad plačilnim prometom, razpoložljivost 24 ur na dan ter zagotovljena visoka stopnja varnosti. Kljub vsem naštetim prednostim in prizadevanju UJP-ja, da vzpostavi enostaven, učinkovit in varen sistem, vseeno obstaja možnost zlorabe le-tega. V sistemu namreč ni vzpostavljena navzkrižna kontrola med številko transakcijskega računa in imetnikom le-tega za fizične osebe. To so nekateri finančno-računovodski delavci v javnih zavodih izkoristili tako, da so proračunska sredstva nakazali kar na svoj transakcijski račun, ne pa na dobaviteljev. Takšno odtekanje proračunskih sredstev ima za vsak posamezni zavod lahko drugačne posledice. Ne glede na to, pa ostaja dejstvo, da so javne finance prispevki vseh državljanov, ki bi morali biti porabljeni za javno dobro.
Ključne besede: proračunski uporabnik, javna uprava, elektronsko poslovanje, informacijska tehnologija, varnost, proračunska sredstva
Objavljeno v DKUM: 06.10.2014; Ogledov: 1446; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,33 MB) |
6. ZAPOSLOVANJE V POKLICU DRŽAVNI NOTRANJI REVIZORMaja Žnidar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo poklic državni notranji revizor. Revizorstvo ima dolgo tradicijo, na slovenskem ozemlju se prvič omenja v 18. stoletju, v času vladavine Marije Terezije.
Revidiranje se je tudi v Sloveniji že močno razvilo. Posebej smo se osredotočili na poklic državnega notranjega revizorja kot reguliranega poklica, pri čemer prikazujemo vsebino dela na tem področju, dokaj obsežno normativno ureditev, vključno s pogoji za opravljanje tega poklica, notranjo strukturo delovnih mest in nazivov in pogojih za njihovo zasedbo, plačnim sistemom in podobno. Dodajamo dosegljive podatke o zaposlovanju in ocenjujemo možnosti zaposlovanja v prihodnosti, tudi diplomantov Fakultete za organizacijske vede za delo na tem področju.
Ključne besede: revizor, državni notranji revizor, preizkušeni državni notranji revizor, preizkušeni notranji revizor, proračunski uporabnik, poklic, javnoveljavna izobrazba, zaposlovanje.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 3381; Prenosov: 323
Celotno besedilo (2,09 MB) |
