| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN FISKALNA POLITIKA
Stipo Leovac, 2009, diplomsko delo

Opis: S svojo diplomsko nalogo bom stopil na področje financ, in to na najbolj občutljivo, kot sta fiskalna politika in proračunski primanjkljaj, ki je rezultat »neodgovorne politike«, ki jo vodi država. Razumljivo je, da ima država prejemke kakor tudi odhodke, s katerimi je treba gospodariti na najboljši možni način. Če tega država ne upošteva, je možno, da se znajde v neprijetni situaciji, ko si naloži breme v obliki deficita (primanjkljaja v proračunu). Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno, da se država aktivno vključi v gospodarstvo (raznorazne subvencije prebivalcem, socialne pomoči nezaposlenim, treba je ponuditi nižje obrestne mere in druge stimulativne ugodnosti, da bi gospodarstvo spet zaživelo). Svojih dejanj država ne more ohraniti dolgoročno, saj bi bilo to nevzdržno s stališča financ (država ima določena sredstva, ki jih pridobi v enem letu (davki), in del le-teh lahko porabi za gospodarstvo). Če bo vlagala v gospodarstvo nad svojimi možnostmi, se bo morala zadolževati in s tem ustvarjati deficit v proračunu. Kaj je možno narediti, kdo je odgovoren, ukrepi ni posledice …, vse je treba raziskati, da bi se našla najboljša rešitev. V primeru odgovorne in dobro načrtovane politike je možno, da ima država presežke v blagajni v obliki suficita (presežka proračunskih prihodkov nad stroški), h kateremu teži vsako gospodarstvo. Katere mere bo uporabila država pri doseganju teh ciljev in kaj bo uporabila pri financiranju primanjkljaja, bom pojasnil v nadaljevanju. Izjemno je pomembno, da ima država jasno in natančno določeno fiskalno politiko, ki je glavni dejavnik pri zbiranju davkov in opredelitvi, kam se bodo ti davki oz. državni prihodki usmerili. Javne finance so zelo obširno in zahtevno področje, ki se neprestano spreminja, saj vsaka država teži k nenehnim izboljšavam načinov in oblik financiranja javne porabe. S spreminjanjem oblik financiranja in načina ukrepanja se da vplivati na doseganje želene stopnje napredka. Zato je treba naše želje in načine delovanja uskladiti tako, da jih je možno doseči.
Ključne besede: Fiskalna politika, proračunski primanjkljaj, državni ukrepi pri primanjkljaju, vrste primanjkljajev, načini financiranja primanjkljaja, avtomatični stabilizatorji, seignorage, javni dolg, breme javnega dolga, problemi timinga fiskalne politike, multiplikatorji in njihovi učinki, stopnja zadolženosti, fiskalna politika EU, Pakt Stabilnosti in Rasti (PSR), cilji fiskalne politike, Delovanje države v času krize, makroekonomske napovedi, ukrepi v odziv na finančno in gospodarsko krizo
Objavljeno: 26.01.2010; Ogledov: 3212; Prenosov: 932
.pdf Celotno besedilo (817,96 KB)

2.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, diplomsko delo

Opis: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Ključne besede: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 5595; Prenosov: 741
.pdf Celotno besedilo (786,07 KB)

3.
ZNAČILNOSTI JAVNEGA DOLGA V SLOVENIJI
Mitja Kozelj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javni dolg je prisoten v vseh razvitih državah EU, kot tudi širom po svetu. V teoretičnem delu smo predstavili razne delitve javnega dolga, nekoliko podrobneje pa smo si ogledali sam nastanek in razvoj javnega dolga. Slovenija je tako po osamosvojitvi leta 1991, prevzela del dolgov nekdanje SFRJ. Nato je dolg naraščal zaradi pomoči bankam in nekaterim drugim subjektom, zaradi česar je Republika Slovenija javni dolg še nekoliko povečala. Javni dolg, tako ni nastal kot kopičenje fiskalnih primanjkljajev, temveč se za našim dolgom skriva veliko več. Zaradi različnih delitev javnega dolga, različnih zajemanj javnega dolga smo se osredotočili tudi na to in poskušali pokazati točno katere kategorije spadajo v javni dolg, ter kako na sam javni dolg glede EU. Ugotovili smo, da se država lahko zadolžuje na različnih trgih in pri različnih institucijah. Prav tako za zadolževanje uporablja različne instrumente in metode. Poleg samega zadolževanje pa da daje tudi poroštva in jamstva. V poglavju o opravljanju z javnim dolgom smo poudarili, kako zelo pomembno je uspešno upravljanje javnega dolga in kako se s tem sooča RS. Različne države imajo namreč različne strategije, zelo pomembno pa je, da z dolgom upravljajo tako, da imamo najnižje možne stroške upravljanja in nizko izpostavljenost raznim tveganjem. Po končanem teoretičnem delu pa smo prešli in si pogledali aktualne podatke o samem upravljanju in stanju javnega dolga v RS in ga primerjali z drugimi evropskimi državami. Na tem mestu smo ugotovili, da je Republika Slovenija ena izmed manj zadolženih držav, da pa se javni dolg hitro povečuje. Še smo pod pragom 60 % BDP-ja, ki ga določa EU, vendar po nekaterih ocenah lahko ta prag hitro presežemo. Če upoštevamo vse analize naj bi ga celo že. Slovenija je v letih 2000-2008 konstantno zniževala javni dolg. V letu 2000 je znašal 26,8 % v letu 2008 pa le še 22,5 % BDP. Končna napoved za leto 2010 je 37,9 % BDP. Skok smo pripisali predvsem predfinanciranju dolga in finančni krizi, ki ni prizanesla nikomur. Upamo, da se bo napovedi glede naraščanja javnega dolga ne bodo uresničile in bo država še naprej sposobna kontrolirati javni dolg. Menimo, da ima država še kar nekaj rezerv pri zmanjševanju javnega dolga in upamo, da jih bo uspešno izkoristila.
Ključne besede: javni dolg, javne finance, proračunski primanjkljaj, Eurostat, zadolženost.
Objavljeno: 02.08.2011; Ogledov: 3748; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (14,28 MB)

4.
ZADOLŽEVANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI
Jerneja Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina držav, med katerimi je tudi Slovenija, se v zadnjem obdobju srečuje s problemom zadolženosti državnega proračuna. V teoretičnem delu smo predstavili zadolženost kot posledico proračunskih primanjkljajev. Ugotovili smo, da na dolg vplivajo tudi drugi dejavniki. Z osamosvojitvijo je Slovenija nekaj dolga sprejela od bivše SFRJ. Najboljše obdobje za državni dolg je bilo med letoma 2007 in 2008, ko je ta leta 2007 po večletnem naraščanju prenehal naraščati in se celo zmanjšal. Z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 pa se je država začela zadolževati predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Delno pa tudi zaradi prikritega saniranja bank v obliki bančnih depozitov in pomoči drugim subjektom. Država se zadolžuje na domačih in tujih trgih, kjer uporablja različne instrumente. Slovenija se v zadnjih letih zadolžuje predvsem na domačem finančnem trgu. V strukturi dolga delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko delež notranjega dolga narašča. Dolg se različno opredeljuje, zaradi česar lahko prihaja do različnih in napačnih interpretacij. Pri upravljanju z zadolženostjo se uporabljata nacionalna metodologija in metodologija ESA-95. Zelo pomembno je uspešno upravljanje z dolgom in način, kako se Slovenija s tem spopada. Država si mora prizadevati, da si zagotovi čim nižje stroške upravljanja in da je čim manj izpostavljena valutnim, obrestnim in drugim tveganjem. Zadolženost smo tudi primerjali z ostalimi državami Evropske unije. Ugotovili smo, da je v primerjavi z državami članicami EU, Slovenija med manj zadolženimi državami. Zaskrbljujoči je predvsem trend zadolževanja, saj je bil ta med najhitreje rastočimi v zadnjih letih. Slovenija se bo morala premišljeno lotiti in izbrati ustrezno strategijo upravljanja z zadolženostjo v prihodnosti. Pripravljen ima načrt odplačevanja državnega dolga, pri katerem bo šlo veliko denarja za odplačevanje obresti. Nadaljnjega zadolževanje si Slovenija po nekaterih napovedih ne sme več privoščiti, saj bi to privedlo do novega naraščanja obrestnih mer in v tem primeru si lahko obetamo »grški scenarij« dolžniške krize.
Ključne besede: zadolženost, javni dolg, proračunski primanjkljaj, struktura dolga, javne finance, državni proračun
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1534; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
ANALIZA VPLIVA GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA FISKALNO VZDRŽNOST DRŽAV EVROOBMOČJA
Mirjana Gregurec, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni namen naloge je oceniti vpliv globalne gospodarske in finančne krize, ki je nastopila leta 2008, na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ skupine držav evroobmočja. Fiskalna vzdržnost pomeni dolgoročno plačilno sposobnost držav, pri katerih se delež javnega dolga v BDP ne povečuje oziroma ima težnjo vračanja na začetno raven. V teoretičnem delu naloge smo kritično prikazali dejavnike, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ, in predstavili glavne metode ocenjevanja vzdržnosti javnih financ. V drugem, empiričnem delu smo ocenili fiskalno vzdržnost z metodo primarne fiskalne vrzeli, ki so jo v strokovno literaturo uvedli in uveljavili Buiter (1983), Bohn (1998) in Blanchard (1990). Kazalnik primarne fiskalne vrzeli meri razliko med deležem tekočega primarnega deficita v BDP in deležem zahtevanega stabilizacijskega deficita, potrebnega, da se delež javnega dolga v BDP ne poveča. Ključne spremenljivke, ki se v modelu uporabljajo, so: delež javnega dolga v BDP, delež fiskalnega salda v BDP, delež primarnega fiskalnega salda v BDP, nominalne in realne stopnje gospodarske rasti ter nominalne in realne obrestne mere na javni dolg. Zaključimo lahko, da je finančna kriza resno ogrozila vzdržnost javnih financ evroobmočja in izpostavila potrebo nujnega fiskalnega prilagajanja in dolgoročne fiskalne konsolidacije. Ker so v nalogi analizirani prihodnji dogodki ali stanja na podlagi zgodovinskih podatkov in arbitrarno izbranih izhodiščih, je treba upoštevati tveganje korektnosti dobljenih ocen.
Ključne besede: javni dolg, proračunski primanjkljaj, fiskalna vzdržnost, fiskalna politika, metoda primarne fiskalne vrzeli
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 432; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici