1. Participativni proračun in njegova uporaba v praksiTimotej Toplak, 2025, diplomsko delo Opis: Participativni proračun je inovativni mehanizem, ki omogoča neposredno sodelovanje občanov pri odločanju o porabi javnih sredstev na lokalni ravni. V tem diplomskem delu je obravnavana uporaba participativnega proračuna v praksi, s poudarkom na analizi njegove izvedbe v izbranih slovenskih občinah (Maribor, Kranj, Koper, Krško) in primerjava z izkušnjami v izbranih državah Evropske unije (Portugalska, Francija, Italija, Švedska). Namen raziskave je bil preučiti, kako različni dejavniki, kot so institucionalni okviri, politična volja, digitalizacija in vključevanje prebivalcev, vplivajo na uspešnost in učinkovitost participativnega proračuna.
V raziskavi so bili podrobno obravnavani ključni elementi, kot so pravna podlaga za izvajanje participativnega proračuna, zgodovina in razvoj participativnega proračuna, vključenost občanov, transparentnost procesov ter vloga digitalnih orodij pri izvedbi. Primerjava med slovenskimi občinami in izbranimi državami EU je razkrila, da čeprav se slovenske občine soočajo s podobnimi izzivi kot tuje, obstajajo pomembne razlike v pristopu in učinkovitosti izvajanja participativnega proračuna. Medtem ko v Sloveniji nekatere občine, kot sta Koper in Krško, dosegajo visoko stopnjo transparentnosti, je ta v nekaterih evropskih mestih, kot je Pariz, kljub večjim finančnim vložkom vprašljiva.
Poleg tega je raziskava pokazala, da vloga digitalnih orodij pomembno prispeva k večji dostopnosti in učinkovitosti participativnega proračuna. Digitalizacija omogoča enostavno oddajo predlogov, preglednost glasovanja in povečuje zaupanje občanov v proces. Kljub tem prednostim pa obstajajo še nekatere pomanjkljivosti, kot so omejeno vključevanje marginaliziranih skupin, variabilna stopnja udeležbe in izzivi v fazi evalvacije projektov.
Na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela menimo, da je smiselno nadalje razvijati področje participativnega proračuna v Sloveniji, s poudarkom na izboljšanju deliberacije, krepitvi sodelovanja z nevladnimi organizacijami ter izboljšanju procesov spremljanja in evalvacije, kar bi lahko pripomoglo k večji uspešnosti in trajnosti tega orodja v prihodnosti.
Ključne besede: participativni proračun, občine, Slovenija, države EU
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. Primerjalna analiza virov financiranja sektorja država v državah Evropske unijeAnja Pušnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira vire financiranja sektorja država v državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo je osredotočeno na vire financiranja in na bolj podrobno strukturo davkov med državami članicami Evropske unije. Poleg tega delo analizira povezavo med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo. Analizira tudi stopnjo davčne vrzeli in njeno povezavo z davčnimi prihodki.
V teoretičnem delu diplomskega dela so analizirani in primerjani proračun sektorja države, državni proračun in proračuni občin, opisane so različne vrste prihodkov, odhodkov in davkov ter predstavljene davčne stopnje najpogostejših davkov v državah članicah. Opredeljen je tudi sektor država, skupaj z njegovimi podsektorji.
Empirična analiza je pokazala, da so davčni prihodki (glede na BDP) najvišji vir financiranja ravni sektorja država v vseh državah Evropske unije, pri čemer prevladujeta davek na dodano vrednost in dohodnina.
V Belgiji, Danski, Irski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Finski, Luksemburgu in Švedski je višji delež prihodkov iz dohodnine, medtem ko v Bolgariji, Češki, Grčiji, Hrvaški, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški davek na dodano vrednost. Ugotovili smo, da se v preučevanem vzorcu držav povezava med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo razlikuje. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko razvitostjo močna pozitivna povezava na Nizozemskem, v Nemčiji in Latviji, medtem ko je ta povezava srednje negativna v Grčiji, Italiji, Sloveniji, Romuniji in na Švedskem. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo korelacija srednje močno pozitivna v Bolgariji, Sloveniji, Španiji in na Finskem, medtem ko je ta nizko negativna na Madžarskem in Irskem ter srednje negativna v Estoniji. Korelacija med deležem davčne vrzeli in deležem davčnih prihodkov se je izkazala za neznatno.
Ključne besede: prihodki, davki, Evropska unija, sektor država, proračun
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,90 MB) |
3. RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJUDomen Žnidarič, 2009, diplomsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave.
V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. Prepoznavanje in obvladovanje obrestnega tveganja v družinskih proračunihAljana Kodrič, 2024, diplomsko delo Opis: Obvladovanje obrestnega tveganja je ključnega pomena za ohranjanje finančne stabilnosti in varnosti gospodinjstva. Pojav obrestnega tveganja zaznamo kot spreminjanje obrestnih mer, kjer pa je pomembno s premišljenim upravljanjem in strategijami to tveganje zmanjšati.
V diplomskem delu s pomočjo analiziranja relevantne literature sprva raziskujemo splošne informacije o obrestnem tveganju, njegovem pomenu in oblikah v splošnem, nato pa opredelimo še načine merjenja in obvladovanja obrestnega tveganja predvsem v podjetjih in finančnih institucijah. Fokus dela je postavljen na obrestnem tveganju v družinskem proračunu, kjer opredelimo, na kakšen način sploh prepoznavamo obrestno tveganje v gospodinjstvu, katere finančne obveznosti v družinskem proračunu predstavljajo možnost pojave obrestnega tveganja ter načini, kako ta obrestna tveganja v družinskem proračunu najboljše obvladujemo. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika analiziramo pridobljene podatke, kako gospodinjstva zaznavajo in sprejemajo obrestno tveganje ter kako se z njim soočajo.
Ključne besede: obrestno tveganje, obvladovanje tveganja, družinski proračun, obrestne mere, gospodinjstvo
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Participativni proračuni občin v SlovenijiNuša Gračnar, 2023, diplomsko delo Opis: Participativni proračun je sistem razporejanja sredstev proračuna, pri katerem sodelujejo in odločajo občani. Občina zato del sredstev občinskega proračuna nameni participativnemu poračunu. Občani imajo tako možnost predlagati projekte, za katere menijo, da so pomembni v kraju.
Diplomsko delo zajema finančno področje občin v Sloveniji in področje participativnega proračuna slovenskih občin. Obravnava izvor ter sam začetek participativnega proračuna v svetu. Predstavljeni so različni primeri v svetovnem merilu, prav tako pa tudi primeri slovenskih občin, ki so takšen postopek že izvedle. Ugotoviti želimo, kako poteka participativni proračun in predstaviti njegove značilnosti.
Analizirali bomo podatke glede na razširjenost po slovenskih mestnih in navadnih občinah ter ugotovili, kolikšen delež občinskega proračuna občine namenjajo participativnemu proračunu.
Diplomsko delo je lahko v pomoč pri širjenju participativnega proračuna v Sloveniji. Mnogi državljani še vedno ne vedo, da takšen postopek obstaja in so morda zanj v svoji občini prikrajšani. Cilj je predstaviti pozitivne lastnosti, ki jih participativni proračun občanom prinaša.
Ključne besede: Občine, Slovenija, proračun, občani, participativni proračun, sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 108
Celotno besedilo (931,96 KB) |
6. Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija2022, zbornik Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 146
Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Zakonita uporaba finančnih sredstev evropske unije na primeru republike slovenijeAmila Skenderović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskemu delu obravnavamo tematiko zakonite uporabe finančnih sredstev EU na primeru Republike Slovenije. V ta namen predstavljamo značilnosti in pomen finančnih sredstev EU na splošno. Opredelimo vrste sredstev, oblike financiranja, pomen proračuna EU, ter nadzor nad uporabo finančnih sredstev EU.
EU s lastnimi sredstvi financira proračun EU in sklade, ki izvajajo evropske politike. Regionalna evropska politika se izvaja v okviru treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskim socialnim skladom, ki skupaj z Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo tvorijo Evropske strukturne in investicijske sklade.
Večji del sredstev regionalne politike je namenjen manj razvitim evropskim državam oz. regijam, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike v EU. Kot teoretičen del predstavimo tudi evropske banke, ter njihove značilnosti. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočamo na empiričen del tako, da predstavimo primere uspešnih projektov, katere je pomagala EU s svojimi sredstvi. V nadaljevanju je opredeljena zakonitost porabe sredstev EU. Z vstopom v EU Slovenija je dobila obveznost plačevanja nacionalnega prispevka v proračun EU. Po drugi strani, pa je dobila pravico do uporabe sredstev EU.
EU skozi svoje projekte in programe izboljšuje gospodarstvo regij v EU, ter na ta način zmanjšuje gospodarske razlike med regijami. Cilj evropskih projektov je, da podpirajo nova delovna mesta, inovacije, naložbe, izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in se borijo proti onesnaževanja okolja.
Ključne besede: Evropska Unija, Slovenija, proračun, regionalna politika, evropski projekti.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 77
Celotno besedilo (959,97 KB) |
8. UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGUMitja Perko, 2009, diplomsko delo Opis: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje.
Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže.
Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Ključne besede: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Finančna pismenost in posledice pomanjkljive finanče pismenostiKlemen Zapečnik, 2020, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost je sposobnost posameznikovega razumevanja in zmožnost uspešnega izkoriščanja raznih finančnih veščin in instrumentov, povezanih z osebnim finančnim upravljanjem. K finančni pismenosti sodi tudi zmožnost realnega in efektivnega oblikovanja osebnega proračuna, ter nalaganje denarja v naložbe za prihodnost. Naloga finančne pismenosti je, da prispeva k osebni finančni neodvisnosti in na podlagi znanja ter informiranosti pomaga posameznikom pri sprejemanju pravilnih finančnih odločitev.
V diplomskem projektu posamezne sklope finančne pismenosti opredelimo z vidika njihovih značilnosti, ter kako vplivajo na dolgoročno finančno stanje posameznikov. Podrobneje analiziramo poročilo o finančni pismenosti odraslih, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), proučimo pa tudi finančno pismenost v Sloveniji. V diplomskem projektu ugotavljamo, da ima svetovna populacija premalo osnovnega finančnega znanja, kar lahko vpliva ne samo na posameznikovo življenje, pač pa tudi na posamezno gospodarstvo.
V delu analiziramo državne tudi programe izobraževanja na področju finančne pismenosti prebivalstva, prav tako pa proučimo tudi orodja, ki jih lahko posamezniki uporabijo v pomoč na poti do finančne neodvisnosti. Na koncu presojamo tudi posledice pomanjkljive finančne pismenosti.
Ključne besede: finančna pismenost, osebni proračun, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1841; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,31 MB) |
10. Vpliv varčevalnih ukrepov vlade na izobraževanje zaposlenih v javni upraviMimi Jasmina Šteharnik, 2019, diplomsko delo Opis: V zadnjem desetletju so se tla gospodarstva korenito zamajala, kar je povzročilo nemalo težav na območju celotne evropske unije in dlje. Tako se je tudi naša država znašla v vrtincu ukinitev, omejitev in varčevanj. Z namenom, da bi se nastala ekonomsko gospodarska škoda odpravila, je vlada Republike Slovenije sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ.
V diplomski nalogi sem poleg varčevalnega zakona predstavila izobraževanje in usposabljanje v pravosodju, kot vejo javnega sektorja. Raziskovala sem na celotnem področju pravosodja in kot del pravosodja posamezno še dogajanje na enakem področju v Organizaciji X. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo primerjalne analize raziskati vpliv varčevalnega zakona na področje izobraževanja in usposabljanja v pravosodju, kot veji javnega sektorja. Zanimali so me finančni prilivi, ki so bili namenjeni za izobraževanje, število udeležencev na izobraževanjih, finančna sredstva na posameznega udeleženca, pristojni organi za izvedbo izobraževanj in oblike izobraževanj. Raziskava v diplomski nalogi zajema obdobje od 2011 do 2015.
Ob zaključku diplomske naloge sem prišla do ugotovitev, da je z 185. členom Zakon za uravnoteženje javnih financ vplival na izobraževanje. V zakonu je zavedeno, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V Organizaciji X so bili na dogajanje pripravljeni in od leta 2007 niso sklepali formalnih pogodb o izobraževanju. Količina sredstev, namenjena za izobraževanje v Organizaciji X, je v obdobju od leta 2011 do 2013 strmo upadla, in sicer za kar 83%. Zmanjšala se je količina izobraževanj in udeležba na izobraževanjih v celotnem pravosodju, prav tako v Organizaciji X. Zaradi rebalansa proračuna je bil največji padec zaznan v letu 2012, prav tako so bile izvzete posamezne kategorije zaposlenih. Zaradi rebalansa proračuna je bilo nekaj izobraževanj izločenih iz programa ali pa so bila prestavljena v naslednje leto. V Organizaciji X so se zaposleni posledično odločali za udeležbe na internih izobraževanjih, kjer so se obravnavale teme, neposredno vezane na delo. Zmanjšalo se je število izobraževanj, ki so jih vodili zunanji izvajalci. V kasnejšem obdobju se sredstva na račun evropskih sredstev povečajo.
Kljub varčevalnim ukrepom in uvedenemu zakonu, je končni cilj ostal enak, zagotoviti večjo pravno varnost državljanov s hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo sodnih postopkov, za samo izvedbo pa je potreben usposobljen in izobražen kader.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, varčevalni ukrepi, javni sektor, proračun Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 20.01.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 249
Celotno besedilo (572,40 KB) |
