SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nacrtovanje visokotlacnih separacijskih procesov
Ljiljana Ilić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija superkritčnih fluidov je bila obširneje uporabljena ter prenesena v industrijske obrate ekstrakcije, frakcioniranja in čiščenja. Superkritični fluidi so postali zanimivi s stališča razvoja alternativnih separacijskih tehnologij kot rezultat specifičnih lastnosti fluidov v superkritičnem stanju. Fizikalnokemijske lastnosti superkritičnih fluidov združujejo lastnosti tekočin in plinov. Poleg tega pa dodatek druge komponente, imenovane sotopilo modificira lastnosti superkritičnih fluidov kot separacijskih medijev, kar omogoča ustvariti topila, s katerimi je mogoče doseći posebne cilje, tako za namene separacije kot tudi za reakcije. Prav zaradi tega dejstva je prvi del raziskovalnega dela bil usmerjen predvsem v študij faznih ravnotežjih za sisteme CO2-organska topila, npr. etanol in tetrahidrofuran ki se lahko uporabljajo kot sotopila, ki vplivajo na selektivnost. Nadalje smo raziskali možnosti za separacijo treh izomer ksilenov: orto, meta in para. Znano je, da so kubične enačbe stanja (EOS) pomembno orodje za korelacijo in predikcijo faznega obnašanja čistih substanc in mešanic. Kubične enačbe stanja se rutinsko uporabljajo v kemijski in petrokemijski industriji za izračun termo fizikalnih lastnosti in faznih ravnotežij. Raziskave obsegajo Peng-Robinsonovo enačbo stanja v kombinaciji z van der Wallsovim mešalnim pravilom z dvema binarnima parametroma. Drugi del doktorske naloge je usmerjen predvsem na fazna ravnotežja sistemov propan-rastlinska olja ter sistemov žveplov heksafluorid-rastlinska olja, predvsem zaradi dejstva, da je superkritična ekstrakcija vedno bolj pomembna tehnologija kot alternativa rafinaciji in frakcioniranju v industriji rastlinskih olj. Poleg tega pa omenjene separacijske tehnike dovoljujejo zamenjavo tradicionalnih topil, kot npr. metilen klorid in heksan z nestrupenimi, okolju prijaznimi topili kot npr. ogljikov dioksid. To ima še posebe pomen v prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je uporaba strupenih topil omejena z zakonodajo. Prav s tem namenom smo v tretjem delu doktorske disertacije raziskali možnosti uporabe separacijskih procesov pri viskoh tlakih, npr. ekstakcije in mikronizacije z namenom odstranitve preostanka topil iz produktov. Iz rastlinskih ekstraktov, ki so bili pridobljeni s konvencionalno ekstrakcijo z acetonom, smo s temi tehnikami odstranili preostanke organskega topila.
Ključne besede: ravnotežje para-tekoče, ogljikov dioksid, etanol, tetrahidrofuran, ksilen, PR enačba stanja, topnost, sončnično olje, vrelne krivulje mešanic, propan, žveplov heksaflorid, čiščenje, preostanek topil.
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 2079; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
UPORABA EKSTRAKCIJSKIH IN KROMATOGRAFSKIH METOD ZA SEPARACIJO BIOLOŠKO AKTIVNIH SNOVI
Miha Oman, 2010, diplomsko delo

Opis: Biološko aktivne snovi so substance, ki imajo efekt na tkiva živih organizmov. V diplomski nalogi smo raziskovali različne separacijske procese za izolacijo takih komponent iz rastlinskih materialov. Osredotočili smo se predvsem na ekstrakcijske in kromatografske metode separacije in primerjali smo konvencionalne metode z metodami s superkritičnimi fluidi. Najprej smo opravili visokotlačne ekstrakcije (ekstrakcije s superkritičnim fluidom — SFE) bučne pogače s propanom. Eksperimente smo izvedli pri različnih pogojih, opazovali smo kinetiko in končni izkoristek bučnega olja vsake superkritične ekstrakcije. Po teh eksperimentih smo bučno pogačo ekstrahirali še z različnimi organskimi topili (petroleter in etanol). Primerjali smo izkoristke med posameznimi tipi ekstrakcij in preverili ali so prisotna organska topila v ekstraktu. Ko smo vse ekstrakcije opravili, smo različne metode med seboj na splošno primerjali. Poskušali smo določiti, kakšne so prednosti in slabosti ene in druge in dejanska uporaba v industriji. V drugem delu diplomske naloge smo se ukvarjali s kromatografskimi postopki separacije. Izvedli smo konvencionalno kolonsko kromatografijo surovega lecitina pri različnih temperaturah (25 °C, 40 °C in 60 °C). Iz surovega lecitina, v katerem je veliko fosfolipidov, smo poskušali skoncentrirati fosfatidilholin, ki je pomemben za žive organizme, saj sestavlja celične membrane. Kakor je SFE alternativa konvencionalnim ekstrakcijam, je kromatografija s superkritičnimi fluidi (SFC) alternativa konvencionalni kolonski kromatografiji. V naslednji fazi smo zato raziskovali parametre, ki so pomembni za pripravo metode separacije s SFC. Uporabili smo superkritični CO2 in se pri tem seznanili o njegovih lastnostih. Po opravljenih eksperimentih smo različne kromatografije primerjali med seboj in razpravljali o potencialni uporabi v industriji.
Ključne besede: ekstrakcija, kromatografija, superkritični fluidi, fosfolipidi, propan, CO2
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 1980; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
TOPNOST ETILMALTOLA V PLINIH PRI VISOKIH TLAKIH
Lidija Repas, 2010, diplomsko delo

Opis: S statično analitično metodo smo izmerili ravnotežne topnosti etilmaltola v ogljikovem dioksidu in propanu pri temperaturah 40, 60 in 80°C v območju tlakov od 30 do 250 bar. Analizo vzorcev smo opravili z UV-VIS spektrofotometrom z metodo umeritvenih krivulj. Rezultate smo podali v obliki tabel in grafov v odvisnosti molskega deleža od tlaka in temperature ter odvisnosti masnega deleža od gostote in temperature.
Ključne besede: superkritični fluidi, etilmaltol, ravnotežna topnost, propan, CO2
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 1657; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (495,57 KB)

5.
Topnost rastlinskih olj v zgoščenih plinih
Neven Tutnjević, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bila izmerjena topnost rastlinskih olj (sončnično, sojino, kokosovo in palmino olje) v zgoščenih plinih. Topnost sončničnega in sojinega olja v propanu smo merili pri temperaturah 25 in 40oC ter pri tlakih od 1 do 20 bar, topnost sončničnega in sojinega olja v žveplovem heksafluoridu pri temperaturah 25 in 40oC ter tlakih od 1 do 500 bar in topnost palminega in kokosovega olja v žveplovem heksafluoridu pri temperaturah 40 in 60 oC pri tlakih od 1 do 500 bar s pomočjo statično-analitične metode. Izmerjeni podatki nam služijo za načrtovanje visokotlačnih procesov.
Ključne besede: fazna ravnotežja, rastlinska olja, sub in superkritični fluidi, propan, žveplov heksafluorid
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 1686; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

6.
PRIDOBIVANJE PRAŠKASTIH PRODUKTOV S POMOČJO SUPERKRITIČNIH FLUIDOV
Denis Čuček, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali mikronizacije zmesi barvil iz malinovega soka in različnih nosilcev s superkritičnim CO2 in mikronizacije ter lastnosti dveh polimerov (polietilen nizke gostote) s superkritičnim CO2 in superkritičnim PROPANOM. Na polimerih smo opravili preliminarne raziskave. Raziskali smo lastnosti njunih tališč in obnašanje pri izpostavitvi visokemu tlaku in temperaturi v propanu. Osredotočili smo se na uporabo šaržne in kontinuirane PGSSTM metode. Mikroniziranim vzorcem barvil malininega soka smo izmerili povprečno velikost nastalih delcev.
Ključne besede: mikronizacija, superkritični fluidi, PGSSTM, CO2, propan, polimeri, tristearat
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 1399; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

7.
EKSTRAKCIJA RDEČE PAPRIKE S SUPEKRITIČNIM OGLJIKOVIM DIOKSIDOM IN TEKOČIM PROPANOM
David Trokšar, 2012, diplomsko delo

Opis: Ta študija obsega enostopenjske in dvostopenjske ekstrakcije zmlete paprike s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC-CO2) in s tekočim propanom. Opazovali smo vpliv obratovalnih pogojev (temperatura in tlak) na izkoristek ekstrakcije, barvno intenziteto ekstrakta paprike (oleorezin) in na vsebnost totalnih karatenoidov v oleorezinu. Obratovalni pogoji enostopenjskih ekstrakcij s SC-CO2 so bili tlak 300 bar ter temperatura 40 °C, 60 °C in 80 °C, enostopenjskih ekstrakcij s propanom pa tlak 100 bar, 150 bar in 200 bar ter temperatura 40 °C in 60 °C. Pri dvostopenjskih ekstrakcijah smo papriko v prvi stopnji ekstrahirali s SC-CO2 pri 150 bar in 40 °C, v drugi stopnji pa s SC-CO2 pri 300 bar in 60 °C oziroma s propanom pri 100 bar in 40 °C. Izvedli smo tudi tankoslojno kromatografijo (TLC) ekstraktov. S sejalno analizo zmlete paprike smo določili velikost najpogosteje zastopanega zrna in velikost medianskega zrna. Z matematičnim modelom na osnovi 2. Fick-ovega zakona smo modelirali ekstrakcijske krivulje in izračunali difuzijske koeficiente topljencev.
Ključne besede: rdeča paprika, karotenoidi, ekstrakcija, superkritični fluidi, propan, ogljikov dioksid
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 1811; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

8.
SUPERKRITIČNI FLUIDI KOT MEDIJ ZA PROCESIRANJE IN SINTEZO POLIMEROV
Denis Čuček, 2015, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se za naprednejše korozijske zaščite raznih kovinskih konstrukcij in naprav uporabljajo med drugim v veliki meri polietileni (PE), ki so zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti še kako zanimivi. Njihova uporaba je vedno bolj zaželjena in razširjena v industrijah praškastih premazov (barve, laki), kjer velik omejitveni faktor predstavljajo okolju nevarne hlapne organske spojine (HOS, ang. volatile organic compound - VOC). Trend po svetu in predvsem v Evropi je zadnje čase naravnan k zeleni kemiji in k pridobivanju izdelkov visoke tržne vrednosti s praktično ničelno oz. minimalno vsebnostjo organskih spojin pri procesiranju in izdelavi produktov. Ker ogljikov dioksid (CO2) konvencionalnim topilom že vrsto let predstavlja odlično alternativo, smo v prvem sklopu doktorske disertacije za potrebe načrtovanj različnih visokotlačnih procesov izvedli preliminarne raziskave za polietilene nizke in visoke gostote, saj pri obsežnem pregledu strokovne znanstvene literature teh podatkov nismo zasledili oz. jih je v okrnjeni obliki zelo malo. Glavni cilj prvega sklopa doktorske raziskave je pridobitev podatkov o faznih ravnotežjih trdno-tekoče (S-L) za polietilene, topnost in difuzivnost plina (fluida) CO2 v polietilenih. Pridobljeni podatki so ključnega pomena in služijo za načrtovanje procesiranja s polietileni. Raziskali smo obnašanje in zmožnost procesiranja polietilenov v sub- in superkritičnih fluidih (CO2, propan). Fazna ravnotežja trdno-tekoče (S-L) za polietilen nizke gostote (LDPE) in polietilen visoke gostote (HDPE) smo raziskali v atmosferi ogljikovega dioksida (CO2) in propana. Meritve smo izvajali v območju tlaka od 0 do 90 MPa. S pomočjo magnetne suspenzijske tehtnice (MSB) smo raziskali topnost in difuzivnost ogljikovega dioksida v polietilenih v območju tlaka od 0 do 30 MPa pri temperaturi 373 K (100 °C). Topnost fluida v polietilenih je pogojena s tlakom in/ali temperaturo in povzroča običajno nabrekanje materiala, prav tako pa se s topnostjo plina povečuje polimeru masa. Posledično se polimerom zaradi tega zniža viskoznost in temperatura tališča. V atmosferi ogljikovega dioksida na tališče LDPE medsebojno vplivata učinek raztapljanja plina v polimer in učinek hidrostatičnega tlaka, ki med seboj konkurirata. V atmosferi propana smo zasledili obraten trend, pri čemer hidrostatični tlak ni bil tako izrazit. Učinek raztapljanja propana prevladuje nad učinkom hidrostatičnega tlaka. Za HDPE je učinek hidrostatičnega tlaka izražen v celotnem območju tlaka CO2, medtem ko v propanu učinek raztapljanja plina nad hidrostatičnim tlakom prevladuje. Polietilenom se tališče v propanu glede na medij CO2 v povprečju zniža za 17 K.Iz pridobljenih podatkov MSB je razvidno, da topnost CO2 v polietilenih z višanjem tlaka narašča in doseže najvišje vrednosti za PE nizke gostote, najnižje vrednosti pa za PE visoke gostote. V drugem sklopu doktorske disertacije smo se osredotočili na raziskave nove tehnike sinteze biorazgradljivega polimera poli(propilen fumarata) (PPF) v superkritičnem ogljikovemu dioksidu (scCO2). PPF bi lahko v biomedicinskih aplikacij služil kot potencialen material za umetno maso in substitut človeškim kostem (implantat), v katerega bi se vraščale celice, ali pa bi služil kot material za sproščanje zdravilnih učinkovin. Predvsem nas je zanimalo ali sinteza PPF v odsotnosti katalizatorjev v scCO2 sploh poteče. Izkazalo se je, da je scCO2 odličen medij za kemijsko sintezo PPF.Poznana je cela vrsta klasičnih (konvencionalnih) sintez, ki se med seboj bistveno ne razlikujejo. Vsem tehnikam sinteze je skupna problematika katalizatorjev in konvencionalnih organskih topil, ki v nadaljevanju sinteze služijo za čiščenje produkta.
Ključne besede: polietilen, sub- in superkritični ogljikov dioksid, propan, poli(propilen fumarat), fazna ravnotežja trdno-tekoče in para-tekoče, magnetna suspenzijska tehtnica, tkivno inženirstvo in tehnologija kostnih nadomestkov.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 1263; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (7,05 MB)

9.
Superkritična ekstrakcija sorte oljne buče - Gleisdorfska Golica
Leon Lang, 2015, diplomsko delo

Opis: Konvencionalna ekstrakcija je še vedno primarna metoda, ki jo uporabljamo za ekstrahiranje olja iz različnih semen, medtem, ko je pri tej diplomski nalogi bila izbrana alternativna metoda konvencionalni metodi, to je ekstrakcija z uporabo superkritičnih in subkritičnih fluidov. Uporaba superkritične ekstrakcije (SCE) ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, med drugim tudi to, da končni produkti ne vsebujejo ostankov topil. Laboratorijsko delo je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je obsegal ekstrahiranje bučnega olja sorte – Gleisdorfska golica z uporabo visokotlačne ekstrakcijske naprave, pri čemer smo kot topilo uporabljali superkritični ogljikov dioksid ter subkritični propan. Z namenom preučevanja kinetike ekstrakcije, smo pri obeh topilih spreminjali temperaturo in tlak, ter tako ugotavljali kako ta dva parametra vplivata na hitrost in izkoristek ekstrakcije. V drugem delu eksperimenta smo s pomočjo saponifikacije hidrolizirali maščobe in pri tem dobili soli maščobnih kislin, ki smo jih nato v tretjem delu laboratorijskega eksperimenta analizirali z uporabo plinske kromatografije (GC) in tako določili vsebnost prostih maščobnih kislin v ekstraktih. Na podlagi vseh opravljenih meritev smo na koncu lahko določili optimalne pogoje ekstrahiranja in izbrali primerno topilo, ki je dalo največje izkoristke. Rezultati so pokazali, da se olje bučnih semen veliko bolje topi v propanu, kar smo opazili tudi med samim eksperimentom na podlagi barve ekstrakta, ki je v primeru uporabe superkritičnega ogljikovega dioksida bila rjavo – rumena, medtem ko pri ekstrakciji s subkritičnim propanom temno zelena. Izkoristki ekstrakcije so bili nad 30 %, vendar pri propanu v povprečju nekoliko višji (do 37 %) v primerjavi z ogljikovim dioksidom (do 34 %). Izkazalo se je tudi, da izkoristki ekstrakcije naraščajo z višanjem temperature in večanjem tlaka.
Ključne besede: Gleisdorfska golica, superkritična ekstrakcija, CO2, propan, saponifikacija, plinska kromatografija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 864; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
Določanje termodinamskih lastnosti dvofaznih sistemov pri visokih tlakih ob uporabi nekonvencionalnih superkritičnih fluidov
Valentina Špes, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti termodinamske in transportne lastnosti binarnega sistema polietilen glikol (PEG)/propan za dve različni molski masi polietilen glikola: 10 000 g/mol (PEG 10 000) in 35 000 g/mol (PEG 35 000). Določili smo talilno krivuljo s pomočjo modificirane kapilarne metode v visokotlačni optični celici od 0 MPa do 30 MPa in izračunali difuzijske koeficiente z metodo zunanje tehtnice pri 70 °C. Podatke o temperaturah tališč, pridobljenih s kapilarno metodo, smo primerjali s podatki iz literature in dobili podoben trend obnašanja talilne krivulje. Z uporabo različnih superkritičnih fluidov (SCF), lahko spreminjamo potek talilne krivulje. Sistem z ogljikovim dioksidom ima najbolj izrazit temperaturni minimum, medtem ko je temperaturni minimum najmanj izrazit pri uporabi argona, talilna krivulja propana pa se nahaja med talilnima krivuljama za argon in ogljikov dioksid. Difuzijske koeficiente, ki smo jih dobili z metodo zunanje tehtnice, smo prav tako primerjali z literaturo in ugotovili, da molska masa bistveno ne vpliva na vrednost difuzijskega koeficienta, večji vpliv ima tlak. Pri določenem tlaku doseže krivulja difuzijskih koeficientov v odvisnosti od tlaka maksimalno vrednost, razlog za to je, da se pri teh pogojih v vzorcu polimera raztopi maksimalna količina fluida. Primerjali smo tudi difuzijski koeficient v odvisnosti od vrste fluida in ugotovili oz. potrdili, da na vrednost difuzijskega koeficienta vpliva premer kot tudi lastnosti (polarnost, razvejanost itd.) molekule fluida. Ker je molekula ogljikovega dioksida manjša od molekule propana, so bile vrednosti difuzijskih koeficientov sistema z ogljikovim dioksidom večje. Pridobljeni podatki in primerjave so bistvenega pomena za načrtovanje novih, boljših procesov.
Ključne besede: temperatura tališča, difuzijski koeficient, propan, polietilen glikol, superkritični fluid
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 432; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici