| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma
Marcel Koren, 2020, magistrsko delo

Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju x
Nina Bajželj, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X. V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih. V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Ključne besede: - promocija zdravja na delovnem mestu - zdravo delovno okolje - zdravje zaposlenih - zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 492; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
PRAVNI IN DAVČNI VIDIKI VLAGANJA V PROGRAME PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Maja Šoba Tovšak, 2016, magistrsko delo

Opis: Zdravo življenje je bistvenega pomena za dobro počutje in za polno udeležbo v družbi. Še pomembneje, zdravje prispeva k socialni koheziji in gospodarskemu razvoju, v smislu večje produktivnosti, ponudbe delovne sile in javne porabe. Stroški prevzemanja odgovornosti za ohranjanje zdravja in kvalitete življenja zgolj s strani države so že zdavnaj presegli razumne meje njene zmogljivosti. Odgovornost za ohranjanje zdravja prebivalstva je treba bolj kot kadarkoli prenesti tudi na druge deležnike, t.j. na posameznika, lokalne skupnosti, socialne partnerje in delodajalce. Ker večina odrasle populacije preživi pretežen del svojega aktivnega časa na delovnem mestu, predstavlja delovno okolje eno najustreznejših in najdaljnosežnejših vstopnih točk do posameznika in idealno mesto za izvajanje programov promocije zdravja. Kljub številnim koristim vlaganja v ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in kljub zakonski obvezanosti so slovenski delodajalci, ki izvajajo promocijo zdravja skladno z zakonom, še vedno v manjšini. Razlogi za to so ne le v prenizki ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih o promociji zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša, temveč tudi v težavah pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu. Poleg tega so izdatki, ki jih delodajalci namenjajo za te ukrepe, neugodno davčno obravnavani. Ustrezna davčna politika bi lahko pripomogla k večjemu vlaganju delodajalcev v zdravje zaposlenih oziroma v programe promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. To bi po drugi strani imelo pozitivne posledice ne le za posameznike in delodajalce, temveč tudi (predvsem) za državo oziroma državno blagajno in družbo nasploh. Zaradi zavedanja pomembnosti obravnavane tematike države članice EU in oblikovalci politik, ob pomoči Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, razvijajo rešitve, ki bi se lahko, upoštevajoč nacionalni pravni red, uvedle z namenom razbremenitve delodajalcev in delavcev pri vlaganju v varno in zdravo življenje in delovno okolje. V nalogi so preučene in predlagane možne rešitve ter predlogi sprememb davčnopravne zakonodaje.
Ključne besede: davčno pravo, varnost in zdravje pri delu, promocija zdravja na delovnem mestu, davčne spodbude, bonitete, EU-OSHA
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1050; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V SUMMIT CENTRU
Tinka Knez, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V tem diplomskem delu smo se odločili raziskati pomen promocije zdravja na delovnem mestu in pomen projekta Delajmo zdravo v Summit centru. V prvem delu naloge smo teoretično predstavili, kaj pravzaprav je promocija zdravja, kako se jo načrtuje in izvaja, kaj pomenijo varnost in zdravje pri delu ter zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. V drugem delu naloge smo predstavili podjetja Summit motors Ljubljana, d.o.o., Summit Leasing Slovenija d.o.o. in Summit avto, d.o.o., ki delujejo v okviru Summit centra. Predstavili smo tudi projekt skupine Delajmo zdravo. V raziskovalnem delu smo predstavili trenutno stanje izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v Summit centru. Analizirali smo mnenja zaposlenih o svojem zdravstvenem stanju, počutju na delovnem mestu, telesni dejavnosti zaposlenih in promociji zdravja na delovnem mestu. Glede na rezultate ankete smo predlagali nekaj rešitev, da bi se čim več zaposlenih z veseljem udeleževalo dejavnosti v okviru projekta Delajmo zdravo. Imeti v organizaciji zdrave ljudi je zelo pomembno, saj se lahko le tako dobro počutijo na svojem delovnem mestu, radi prihajajo na delo in so motivirani za delo, ki ga opravljajo.
Ključne besede: promocija zdravja na delovnem mestu, projekt Delajmo zdravo, zdravje, zaposleni
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU - DOLŽNOST DELODAJALCEV
Eva Langeršek, 2015, magistrsko delo

Opis: Slovenski delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Lex specialis navedenega področja je Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/ (Ur.l. RS, št. 43/2011), ki v poglavju Temeljna načela neposredno za načelom preventive, opredeljuje novo načelo, tj. promocija zdravja na delovnem mestu. Institut dopolnjuje obstoječe dolžnosti delodajalca s področja preventivne in celovite skrbi za zdravje zaposlenih. To pomeni, da se obveznost delodajalca ne konča pri skrbi za telesno zdravje, temveč se njegova dolžnost razširja tudi na duševno zdravje zaposlenih. Zaradi raznolikosti dolžnosti, ki delodajalcem nalaga načrtovanje in izvajanje sistematičnih ciljanih aktivnosti in ukrepov, se v praksi pojavljajo novi problemi. Za celotno razumevanje instituta je v magistrski nalogi, na podlagi analize mednarodne zakonodaje, zakonodaje Evropske unije ter slovenske zakonodaje, celovito predstavljena zakonska dolžnost delodajalca in vse njene faze (načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter finančno vrednotenje). Teoretična predstavitev dolžnosti je dopolnjena s predlogi ukrepov, katerih izhodišče je slovenska delovno pravna zakonodaja. Posamezen predlog aktivnosti je utemeljen s predvidenim učinkom, ki izkazuje koristi preventivnega prizadevanja delodajalca.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, načelo preventive, promocija zdravja na delovnem mestu, psihosocialni dejavniki, načrtovanje, izvajanje, spremljanje, finančno vrednotenje, potencialni ukrep, pričakovan učinek
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (957,11 KB)

6.
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Vesna Kondić, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Varnost in zdravje pri delu sta ključna elementa pri zagotavljanju bolj zdravega in daljšega poklicnega življenja. Problem: Delo neposredno vpliva na zdravje, saj ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu zelo pomemben člen, ki ga mora delodajalec tudi zakonsko upoštevati. Namen: Namen magistrskega dela je proučiti učinkovitost promocije zdravja na delovnem mestu z vidika varovanja zdravja zaposlenih in ozaveščanja zaposlenih o pomembnosti promocije zdravja na delovnem mestu. Cilji: Cilja sta bila ugotoviti, ali zaposleni prepoznajo promocijo zdravja na delovnem mestu in kakšno je njihovo mnenje glede učinkovitosti promocije zdravja na delovnem mestu. Proučili smo tudi razlike v počutju zaposlenih v organizaciji, kjer se izvaja promocija zdravja na delovnem mestu. Metodologija: Uporabili smo kvalitativne (intervju z delodajalci oz. z njihovimi predstavniki) in kvantitativne metode (vprašalnik za zaposlene). Kvalitativni del raziskave je bil narejen v sedmih različnih podjetjih, kjer smo delodajalcem oz. njihovim predstavnikom postavili vnaprej pripravljena vprašanja. Za kvantitativni del so bili podatki zbrani s spletnim vprašalnikom, in sicer na podlagi metode snežne kepe. Populacijo so predstavljali vsi zaposleni v RS. Rezultati so bili obdelani s statističnim programskim paketom SPSS, verzija 22.0. Raziskovalni vzorec pa je bil predstavljen na podlagi frekvenc, pripadajočih odstotkov in na podlagi povprečnih vrednosti in standardnih odklonov. Primerjava je bila narejena na podlagi hi-kvadrat testa. Bistvene ugotovitve: Tako delavci kot tudi delodajalci se zavedajo, da je promocija zdravja na delovnem mestu koristna, a se očitno izvaja bolje v organizacijah, ki so v tuji lasti. Zaposleni v organizacijah s tujim lastništvom menijo, da so njihova delovna mesta bolj zdravo oblikovana, preprečujejo poškodbe na delovnem mestu, zmanjšujejo izpostavljenost škodljivim kemijskim snovem, imajo poskrbljeno za topel obrok, v primerjavi s tistimi zaposlenimi, ki delajo v organizacijah, kjer je lastništvo domače. Tako lahko tudi s to raziskavo potrdimo, da bi bilo v Sloveniji treba še dosti narediti na ukrepih, ki so bili do sedaj precej zanemarjeni. Vpliva promocije zdravja na delovnem mestu na zmanjšanje števila bolniških odsotnosti in število fluktuacij na delovnem mestu nismo dokazali.
Ključne besede: - promocija zdravja, - varnost in zdravje pri delu, - promocija zdravja na delovnem mestu, - absentizem.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 3034; Prenosov: 1127
.pdf Celotno besedilo (738,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici