| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
Promocija zdravega hujšanja - izziv za zdravstvene delavce
Alja Zorko, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V zadnjem desetletju uživanje nepravilne prehrane in posledična debelost postaja vedno večji problem. Debelost danes ogroža že več kot polovico odraslih na svetu in število se še vedno viša. Povišana telesna teža ali debelost je eden izmed največjih dejavnikov tveganja za nastanek številnih bolezni in smrti. Najpogostejši razlog debelosti je nezdrav način življenja. Ljudje s preveliko telesno težo bi morali korenito spremeniti način življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti uspešnost delavnice Zdravega hujšanja, motiviranost za hujšanje in vzroke hujšanja. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z delno odprtim tipom anonimnega vprašalnika ter z izpisom analizatorja ob tehtanjih v delavnicah zdravega hujšanja. Raziskavo smo izvedli med udeleženci v delavnici zdravega hujšanja v Zdravstvenem domu Velenje. Rezultati: Iz analize podatkov je razvidno, da je bila večina anketirancev na delavnici prvič. Veliko udeležencev ima prevelike obroke, uživa premastno hrano in izpušča obroke. Polovica anketirancev je telesno aktivna samo enkrat na teden. Rezultati raziskave so pokazali, da so se na koncu programa statistično pomembno znižale vrednosti telesne teže tako pri moških (t=16,807; p=0,000) kot pri ženskah (t=30,829; p=0,000) in vrednosti bazalne presnove (t=26,593; p=0,000), kar nakazuje na uspešnost programa. Diskusija in zaključki: Potrdili smo uspešnost programa CINDI, večjo motivacijo pri udeležencih programa po lastni odločitvi, večjo izgubo telesne teže pri moški ter zadovoljstvo udeležencev z rezultati po končani delavnici zdravega hujšanja.
Ključne besede: Prekomerna teža, debelost, hujšanje, program CINDI, zdrava prehrana, promocija zdravja.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2363; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

42.
Uživanje alkohola na delovnem mestu
Jasmina Pajtler, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problem uživanja alkohola na delovnem mestu. Opisani so vplivi alkohola na človekove psihofizične sposobnosti in s tem povezano problematiko na delovnem mestu. Posebno poglavje smo namenili dejavnikom, ki vodijo v alkoholizem ter posledicam dolgotrajnega uživanja alkohola z vidika varnosti pri delu, do ukrepov delovne organizacije. Temu sledi predstavitev ovir in načinov odkrivanja alkoholiziranosti na delovnem mestu, ki so pomembna za nadaljnje aktivnosti zmanjšanja pitja alkohola ter skrbi za lastno zdravje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Psihohigienski posvetovalnici Dravograd v letu 2011. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 29 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa, v katerem je sodelovalo 19 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti kako pogosto so anketiranci uživali alkohol na delovnem mestu in s kakšnimi ukrepi delovne organizacije so se soočali. Zanimalo nas je tudi kateri so razlogi za uživanje alkohola na delovnem mestu in v kakšni meri so bili anketiranci deležni aktivnosti za ohranjanje zdravja. Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri več kot polovici anketirancih pojavljalo uživanje alkohola na delovnem mestu. Odvisnosti od alkohola je vzpodbujalo nezadovoljstvo z delovnim mestom, stresne in napete situacije ter lahka dostopnost do alkohola, kar pa je vplivalo na varnost in kakovost dela. Vzrok uživanja alkohola je bila tudi slaba osveščenost delavcev o zdravstveno vzgojnih ukrepih.
Ključne besede: alkohol, delovno okolje, posledice odvisnosti, zdravljenje odvisnosti, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2499; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

43.
44.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3950; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

45.
Promocija zdravja in proces vključitve odraslih v zdravstveno vzgojne delavnice CINDI
Vladka Vovk, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili in opisali teorijo Skrbi avtorice Kristen M. Swanson ter prikazali njeno uporabnost v zdravstveno vzgojni delavnici CINDI. Predstavili smo tudi pomen promocije zdravja. Poskušali smo ugotoviti vzrok majhni napotitvi pacientov na zdravstveno vzgojo s strani osebnih izbranih zdravnikov. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji in metodi utemeljene teorije. Potekala je v kliničnem okolju. V njej je sodelovalo deset zdravnikov splošne medicine, ena srednja medicinska sestra in udeleženci zdravstveno vzgojne delavnice CINDI. Za tehniko zbiranja podatkov smo izbrali delno strukturiran intervju. Podatke smo nato analizirali s pomočjo tematske analize. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da so zdravniki sicer dobro seznanjeni z delovanjem zdravstveno vzgojnega centra, vendar v ambulantah paciente redko obveščajo o njegovem delovanju. Zavedajo se, da so odgovorni za napotitev pacientov v zdravstveno vzgojne delavnice in da s tem, ko jih napotijo, vplivajo na pacientovo skrb za lastno zdravje. Večina zdravnikov meni, da so za izvajanje celovite zdravstvene vzgoje v ambulantah preobremenjeni. Zelo pomembna je ugotovitev, da zdravniki opazijo pozitiven učinek zdravstvene vzgoje na zdravstveno stanje pacientov. Sklep: Analiza odgovorov pacientov, ki so se udeležili zdravstveno vzgojnih delavnic v okviru CINDI programa je pokazala, da lahko teorijo Skrbi apliciramo tudi v zdravstveno vzgojo. Poglavitna vzroka za nizko število napotitev pacientov v zdravstveno vzgojne delavnice sta na eni strani preobremenjenost zdravnikov z delom v ambulantah, kar meni sedem zdravnikov, na drugi pa nizka notranja motivacija pacientov, s čimer se strinjajo vsi zdravniki. Rešitev problema vidimo v tem, da bi zdravniki zdravstveno vzgojne delavnice predstavljali kot sestavni del preventivnega pregleda in ne le kot eno izmed možnosti za zmanjševanje pojavnosti srčno žilnih bolezni.
Ključne besede: Ključne besede: teorija Skrbi Kristen M. Swanson, promocija zdravja, preventivni pregledi, zdravstven vzgoja, zdravstveno vzgojne delavnice
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3659; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

46.
Vpliv sodobne prehrane in stresa na prebavni sistem
Željka Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča in rezultati raziskave vpliv sodobne prehrane in stresa na prebavni sistem. Raziskava za pridobitev podatkov glede prehranjevanja ljudi v mestu je potekala na področju Maribora, medtem ko je raziskava za pridobitev podatkov glede prehranjevanja ljudi na podeželju potekala na področju Lenarta v Slovenskih goricah. Primerjali smo način prehranjevanja ljudi v mestu in na podeželju, vpliv prehrane na zdravje in življenje. Anketni vzorec je zajemal 50 anketiranih (25 v mestu in 25 na podeželju). Posameznik je bil seznanjen z namenom in potekom raziskave ter je bila zagotovljena anonimnost. Rezultati raziskave so pokazali da ljudje dobro poznajo hitro hrano in so seznanjeni s posledicami takšnega načina prehranjevanja. Iz raziskave je razvidno da večje število anketiranih meni da se prehranjuje zdravo, tudi večje število anketiranih je odgovorilo da ne uživa hitro pripravljeno hrano in isto število anketiranih v mestu in na podeželju doživlja stres. Glede prebavnih težav smo dobili rezultate da večje število ljudi nima prebavnih težav in to kar v 60%.
Ključne besede: hitra prehrana, stres, prebavni sistem, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 2009; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

47.
Prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege
Ljubiša Pađen, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ter na nastanek in razvoj bolezni. Problematika dejavnikov tveganja je predstavljena epidemiološko med splošno populacijo in med izvajalci zdravstvene nege. Namen raziskave je bil oceniti prevalenco dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege v eni izmed slovenskih bolnišnic in izvesti primerjavo med posameznimi skupinami izvajalcev zdravstvene nege in primerjavo s splošno populacijo. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 355 izvajalcev zdravstvene nege. Raziskava je temeljila na samoporočanju njihovega zdravja, potekala pa s pomočjo prirejenega vprašalnika CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Z obseţnim sklopom vprašanj smo raziskali prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri respondentih. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodatmi. Rezultati: Ugotovli smo, da obstajajo razlike med spoloma izvajalcev zdravstvene nege v ţivljenjskem slogu in razlike v ţivljenjskem slogu med medicinskimi sestrami/zdravstveniki in splošno populacijo. Prišli smo do ugotovitve, da delovnik vpliva na izbrane spremenljivke ţivljenjskega sloga in da ni statističnih razlik med prevalenco dejavnikov tveganja niti z vrsto oddelka, na katerem izvajalci delajo, niti z intenzivnostjo dela. Sklep: Medicinske sestre/zdravstveniki imajo vsa potrebna znanja, kako zdravje ohranjati in ga krepiti. Študije kaţejo na razmeroma visoko prevalenco dejavnikov tveganja, zaradi tega je potrebno posvetiti posebno skrb, kako v tej poklicni skupini varovati zdravje.
Ključne besede: zdravstvena nega, promocija zdravja, ţivljenjski slog, dejavniki tveganja, izvajalci zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 3455; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

48.
ZAVEST O MOTNJAH V ZADRŽEVANJU URINA MED STROKOVNO IN LAIČNO JAVNOSTJO
Sonja Glodež, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Inkontinenca urina je huda psihična, fizična in ekonomska obremenitev za človeka in njegovo ožjo okolico, zato je težko priznati težave, kot so uhajanje urina med kašljem, dvigovanjem bremen ali celo med spolnim odnosom. Znanstveniki ugotavljajo, da ima vsaka tretja ženska težave z zadrževanjem urina, pri moških je UI redkejša, saj po nekaterih podatkih prizadene okoli 4,5 % moških in narašča s starostjo. Urinska inkontinenca lahko bistveno poslabša kakovost življenja tudi partnerjem bolnikov, saj ta motnja povzroča zadrego, sram, izgubo samospoštovanja, to pa vodi v socialno izoliranost. Namen raziskave je preveriti, koliko so pacienti in medicinske sestre seznanjeni z motnjami v zadrževanju urina in koliko poznajo možnosti zdravljenja urinske inkontinence. Prav tako nas zanima in želimo ugotoviti, ali obstajajo glede teh motenj regionalne razlike v ozaveščenosti na območju Republike Slovenije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za analizo podatkov je bil uporabljen SPSS, s pomočjo katerega je bila opravljena analiza podatkov (Spearmanova korelacija, regresija in parametrična statistika). Raziskovalni vzorec je zajemal 60 medicinskih sester in 300 pacientov. Podatke smo zbirali z dvema anketnima vprašalnikoma. Rezultati. Ozaveščenost strokovne in laične javnosti o zdravljenju urinske inkontinence je slaba. Sklep. Medicinske sestre je treba seznaniti s problemom urinske inkontinence, da bodo lahko delovale v procesu promocije zdravja in pri ozaveščanju pacientov o možnostih zdravljenja urinske inkontinence.
Ključne besede: urinska inkontinenca, promocija zdravja, pacient
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 2206; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

49.
ŽIVLJENJSKI SLOG - NEVARNOST ZA NASTANEK ARTERIJSKE HIPERTENZIJE
Jasmina Kelenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija ali povišan krvni tlak je bolezen, in hkrati tudi eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in napredovanje bolezni srca in žilja, zato je za preprečevanje in zdravljenje arterijske hipertenzije nujno potrebno upoštevanje načel zdravega sloga življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri pacientih z arterijsko hipertenzijo in z raziskavo ugotoviti življenjski slog anketiranih. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj zaprtega tipa. Predstavili smo frekvenčne porazdelitve dobljenih rezultatov. V raziskavi je sodelovalo 60 pacientov Zdravstvene postaje Črenšovci. Anketiranci so se med seboj razlikovali po spolu in starosti, in so v tistem času obiskali ambulanto. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da 90 % anketiranih pozna zdrav slog življenja, vendar le 17 % anketiranih ta slog upošteva. Prav tako smo ugotovili, da anketirani kljub seznanjenosti o dejavnikih tveganja in o posledicah povišanega krvnega tlaka posvečajo premalo pozornosti zdravemu slogu življenja.
Ključne besede: Življenjski slog, promocija zdravja, dejavniki tveganja, arterijska hipertenzija.
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 2360; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

50.
Vpliv življenjskega sloga na zdravje delavcev
Mateja Čagran, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno delovno okolje, opisan je pomen promocije zdravja v delovnih organizacijah in ker sta zdravje ter varnost pri delu bistvenega pomena, je predstavljenih nekaj zakonskih zahtev s področja varnosti zaposlenih. Predstavljena je raziskava, narejena na vzorcu 109 delavcev, katere namen je bil, ugotoviti prevalenco, intenzivnost in medsebojni vpliv dejavnikov tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv spola, socioekonomskega statusa, starosti in obolevnosti zaposlene populacije na izpostavljenost dejavnikom tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, prirejenim za delovne organizacije, »Z zdravjem povezan vedenjski slog« (CINDI Slovenija), ki vsebuje 60 vprašanj. Vprašalnik smo obdelali s SPSS-metodo.Ugotovili smo, da se moški v povprečju bolj nezdravo prehranjujejo, v večji meri kadijo, bolj pogosto uživajo alkoholne pijače in tudi v večjih količinah ter se doma gibljejo manj kot ženske. Prav tako je bil ugotovljen večji delež moških s prekomerno telesno maso in predebelih v primerjavi z ženskami. Raziskava potrjuje, da so tudi socialno šibki bolj izpostavljeni dejavnikom tveganja ter da na izpostavljenost dejavnikom tveganja starost preiskovancev ne vpliva. Raziskava je pokazala, da osebe, pri katerih je bila v zadnjem letu ugotovljena sladkorna bolezen, uživajo suhomesnate izdelke kar dva- do trikrat tedensko v primerjavi z osebami, ki sladkorne bolezni nimajo, prav tako so preiskovanci, pri katerih je bila ugotovljena jetrna ciroza, popili štiri ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti in to enkrat do dvakrat na teden. Ugotovili smo tudi, da imajo preiskovanci, ki so manj telesno aktivni, povišan krvni tlak ter povišane vrednosti holesterola v krvi.Vse navedene težave bi bilo mogoče preprečiti ali vsaj bistveno omiliti s kontinuiranimi programi promocije zdravja na delovnem mestu: s programi zdravega prehranjevanja, ergonomskim urejanjem delovnega mesta, aktivno skrbjo za dvig telesne kondicije delavca, razreševanjem konfliktov na delovnem mestu, razreševanjem stresnih situacij ter z vzgajanjem kulture delovnega mesta brez alkohola in drog.
Ključne besede: življenjski slog, delovno okolje, dejavniki tveganja, delavci, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 3497; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici