| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
Odnos mladostnikov do zdravja in poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni
Lucija Gosak, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Obdobje mladostništva je še posebej pomembno, saj ima velik pomen za krepitev in ohranitev zdravja. Pomembno je, da mladostnik razvije pozitiven odnos do zdravja, pozna dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni in se jim izogiba. Metoda: Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Kot pripomoček za raziskavo pa vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na dijake srednje zdravstvene šole in na dijake druge srednje šole, kjer se ne izobražujejo za poklic zdravstvenega delavca. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da so mladostniki izpostavljeni nezdravemu življenjskemu slogu. Zaradi manjšega vzorca anketirancev in neenakomerne zastopanosti števila oseb s posameznim povprečnim mesečnim dohodkom ni mogoče točno določiti, ali osebe z boljšim finančnim položajem živijo bolj zdravo. Izobrazba in izbira srednje šole vplivata na bolj zdrav način življenja, saj vodita k večji osveščenosti. Žal podatkov ne moremo posploševati. Diskusija: Naš cilj je, da mladostnik odraste v poštenega, odgovornega in predvsem zdravega državljana, zato imajo velik vpliv nanj starši, učitelji, zdravstveni delavci, mediji in vsi, ki na kakršenkoli način vplivajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: adolescent, življenjski stil, nezdrav življenjski slog, bolezni življenjskega sloga, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 1212; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (979,21 KB)

12.
Vpliv gibalno aktivnega zaposlenega na organizacijo
Kaja Sušec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za zdravje in dobro počutje mora prvotno vsak posameznik poskrbeti sam. Ljudje, katerih življenjski stil je dovolj gibanja, zdrava prehrana, izogibanje alkoholu, cigaretam idr., so bolj odporni, se bolje počutijo in lažje opravljajo delo. Na delovnem mestu preživimo velik del življenja, zato je pomembno, da delodajalec vlaga v dobro počutje zaposlenih. To lahko stori tudi z zdravo prehrano na delovnem mestu, promocijo zdravega načina življenja, spodbujanjem k gibanju ter omogočanjem le-tega. Zdravi zaposleni so ključni element doseganja uspešnosti podjetja. V diplomskem delu je predstavljena gibalna aktivnost kot ena izmed osnovnih gradnikov zdravja ljudi in posledično tudi uspešnosti podjetja, v katerem so gibalno aktivni posamezniki zaposleni. Z raziskovalno anketo smo preverili mnenje zaposlenih in vodstva o vplivu gibalnih aktivnosti na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo ugotovili, da se tako zaposleni kot vodstvo zavedajo pozitivnih vplivov, ki jih prinašajo gibalne aktivnosti. Gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na počutje, medsebojne odnose ter opravljanje delovnih nalog zaposlenih. Zaposleni in delodajalci menijo, da gibalno aktiven in zdrav delavec pozitivno vpliva na podjetje. Delodajalci se morajo dobro zavedati svoje družbene odgovornosti glede varovanja zdravja zaposlenih, nuditi morajo primerne gibalne aktivnosti, zdravo prehrano ter ustrezno motivirati zaposlene k zdravemu načinu življenja. Praksa iz razvitejših držav pravi, da takšna skrb za delavce prinaša koristi tako podjetju kot tudi posamezniku in državi.
Ključne besede: gibalna aktivnost, zdravje, delovno mesto, promocija zdravja
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 900; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (882,07 KB)

13.
Duševno dobro počutje med študenti zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski
Leona Cilar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno dobro počutje je ključni vir za uspešno in produktivno delovanje posameznika, osebno zadovoljstvo in kakovostno življenje. Do neravnovesja lahko pride zaradi različnih stresorjev in okolijskih dejavnikov. Posebej ranljiva skupina so študenti. Zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi, finančnimi stiskami in oddaljenosti od doma se študenti pogosto srečajo s težavami v duševnem zdravju. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev po domačih (COBISS, UM:NIK, Metaisklanik) in mednarodnih (PubMed, Science Direct, ProQuest) podatkovnih bazah. Izvedli smo kvantitativno raziskavo med študentih zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski s pomočjo WEMWBS vprašalnika. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 199 študentov zdravstvene nege, od tega 90 študentov bilo iz Slovenije in 109 iz Severne Irske. Študenti zdravstvene nege so v povprečju občutili srednje dobro počutje v zadnjih dveh tednih v obeh državah. Srednja vrednost WEMWBS rezultatov v Sloveniji (M=53.07, 95% CI [51.24-54.89]) je višja, kot v Severni Irski (M=45.7890, 95% CI [44.32-47.26]). Obstaja statistično značilna razlika (p < 0.001) med rezultati WEMWBS med državama. Zaključek: Čeprav rezultati kažejo, da študenti zdravstvene nege imajo povprečno stopnjo duševnega dobrega počutja, vedno moramo težiti k boljšemu. Na podlagi pregledanih študij ugotavljamo, da obstajajo učinkovite preventivne aktivnosti, ki bi se lahko uporabile tudi v Sloveniji in izboljšale duševno dobro počutje študentov zdravstvene nege. Velik pomen ima izobraževalna inštitucija, ki lahko z učinkovitimi intervencijami zmanjša stigmo in ozavesti študente o pomenu duševnega dobrega počutja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševne motnje, promocija duševnega zdravja, preventiva nastanka duševnih motenj, izobraževalna inštitucija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1196; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

14.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Ključne besede: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1433; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

15.
SPODBUJANJE ZDRAVJA V OSNOVNI ŠOLI
Maja Ditrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Šola je prostor, kjer otroci preživijo na tisoče ur in je poleg družine eno izmed ključnih podpornih okolij pri otroškem razvoju. Otroci in mladostniki so namreč zelo ranljiva skupina med katerimi se hitro lahko pojavijo tvegana vedenja, zato je potrebno, da so zdravstveno-vzgojno obravnavani tako s strani učiteljev kot s strani zdravstvenega osebja. Šola skrbi za zdravje svojih otrok in vseh zaposlenih z raznimi programi in projekti kot so Zdrava šola, Eko šola, Zdrav življenjski slog in drugi. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti promocijo zdravja v osnovni šoli ter ugotoviti, kdo in kako sodeluje pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Za orodje zbiranja podatkov smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 10 vprašanj (2 zaprtega, 1 odprtega in 7 polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 21 učiteljev.Rezultati: Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da se največ aktivnosti in vsebin izvede ob dnevih dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni dnevi), izvajalci pa so večinoma učitelji. Prav tako smo ugotovili, da si učitelji znanja iz promocije zdravja pridobivajo preko spleta ter da največ časa namenijo vsebini zdrava prehrana. Prav tako več kot polovica anketiranih ocenjuje, da se medicinske sestre premalo vključujejo v zdravstveno vzgojo osnovnošolcev. Sklep: Šola je pomemben prostor za izvajanje promocije zdravja med otroci in mladostniki. Ugotovili smo, da imajo učitelji pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev veliko vlogo, saj večino aktivnosti in vsebin za promocijo zdravja izvedejo prav oni. Večina učiteljev si želi, da bi se medicinske sestre več vključevale v promocijo zdravja osnovnošolcev, predvsem pri vsebinah spolna vzgoja in prva pomoč.
Ključne besede: promocija zdravja, osnovna šola, osnovnošolci, Zdrava šola, Zdrav življenjski slog, učitelji, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1615; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (390,92 KB)

16.
PREMIK PROMOCIJE ZDRAVJA IN ZDRAVSTVENE VZGOJE V BELI KRAJINI »TRENDI V 21. STOLETJU«
Ivana Miketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti premik promocije zdravja in zdravstvene vzgoje na področju Bele krajine. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost medicinskih sester s trendi in smernicami promocije zdravja ter z delovanjem zdravstveno-vzgojnega centra v njihovem zdravstvenem domu.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojne delavnice, zdravstveno-vzgojni center.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 505; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

17.
POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V PATRONAŽNEM VARSTVU
Mateja Terbuc, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk je ena izmed pomembnih aktivnosti za lastno zdravje. To je postopek pri katerem ženska spoznava svoje dojke. Prav bi bilo, da bi se te tehnike naučile že v mladosti in jo mesečno vpletle v svoje življenjske aktivnosti. Pri promoviranju samopregledovanja dojk imamo veliko vlogo prav medicinske sestre. Pomembno je, da pri osveščanju žensk upoštevamo njihovo zdravstveno prosvetljenost. Patronažna medicinska sestra se srečuje z ženskami v različnih življenjskih obdobjih. Prizadeva si, da bi žensko populacijo čim bolje seznanila z ukrepi za varovanje zdravja, kamor spada tudi samopregledovanje dojk. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen in vlogo patronažne medicinske sestre pri tej aktivnosti. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 patronažnih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečuje z različno žensko populacijo. Rezultati: Podatki, ki smo jih dobili z opravljeno raziskavo, so pokazali, da imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja za prepoznavanje bolezenskih sprememb na dojkah. Tehnika samopregledovanja dojk je pogosto omenjena pri zdravstveno-vzgojnem delu z žensko populacijo, vendar ugotavljajo,da bi z več informacijskega materiala povečale zanimanje tudi za demonstracijo postopka. Prosvetljenost žensk bi se dalo izboljšati s tovrstnimi predavanji v lokalnih skupnostih, kjer patronažne medicinske sestre delujejo. Poznavanje presejalnega programa DORA pri patronažnih medicinskih sestrah omogoča boljšo raven preventivne dejavnosti pri delu z žensko populacijo. Sklep: Patronažne medicinske sestre, kakor drugi zdravstveni delavci, imajo pomembno vlogo pri promoviranju samopregledovanja dojk v skrbi za zdravje žensk. Z pravim oz. še boljšim pristopom (z več informacijskega materiala, poznavanjem mobilnih aplikacij) bo motivacija in osveščenost žensk večja.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, spremembe na dojki, tehnika samopregledovanja dojk
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 705; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

18.
Promocija zdravja in prehrana med delom v podjetju Alples, d. d.
Lidija Peternelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Promocija zdravja na delovnem mestu je skupek smernic, ki pripomore k boljšim rezultatom dela in s tem k boljšim poslovnim rezultatom podjetja. Te smernice imajo še dodatno dodano vrednost, saj promocija zdravja skrbi tako za delavca kot za delodajalca in za njuno dobro sodelovanje. Od te interakcije imata korist oba. Skrb za zdravje zaposlenih postaja v podjetjih vedno bolj pomembna, že zaradi dejstva, da se povprečna starost v podjetjih konstantno viša, s starostjo se krha tudi zdravje ljudi. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v podjetju Alples, d. d. urejeno področje promocije zdravja in prehrane med delom. Glavni cilj diplomske naloge je bil, da opravimo analizo dosedanjih aktivnosti in izvedemo raziskavo o zdravju in interesih zaposlenih glede promocije zdravja in prehrane med delom. Na podlagi teh smo podali ugotovitve in možnosti izboljšav na tem področju v podjetju Alples, d. d.
Ključne besede: promocija zdravja, prehrana med delom, delovno mesto, zdravje, lahek obrok
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 745; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

19.
PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV TER PODPORA SVOJCEM
Marijana Bendra, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje nam omogoča zmožnost percepcije, razumevanja in interpretacije okolja. Promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov se izvaja na več ravneh, pojavlja se v vrtcu, šolskem okolju, zdravstvu in v medijih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter deluje na vseh področjih zdravstvenega varstva. Ob pojavu duševne bolezni otrok in mladostnikov svojci doživljajo osebno stisko ali pa imajo občutek krivde in sramu, zato tudi oni potrebujejo ustrezno strokovno pomoč. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen promocije duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter kako vplivajo duševne bolezni na svojce. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s katero smo predstavili duševno zdravje, promocijo duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter pomoč svojcem pri soočanju z duševno boleznijo bližnjega. Uporabili smo tudi komparativno metodo, s katero smo primerjali zdravje in duševno zdravje v Sloveniji in drugod po svetu. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je danes veliko bolj razvita promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kot npr. desetletje nazaj, kar nakazujejo mnogi preventivni in promocijski programi, ki se izvajajo pod okriljem Centra za socialno delo in nevladnih organizacij, vendar še vedno ni dovolj dobro poskrbljeno za enako možnost dostopnosti za storitve in programe, ki so namenjeni promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Svojci v času spoznanj, da je bližnji zbolel za duševno boleznijo, doživljajo stres, občuti krivdo in ne ve kako živeti z osebo, ki ima duševno motnjo, ter se počuti, da se mu je svet obrnil na glavo. Zaključek: Danes je še vedno manj govora o duševnem zdravju v primerjavi s telesnim zdravjem. Ocenjujemo, da je potrebna dobra promocija duševnega zdravja s strani medijev, zdravstvenih delavcev in šolskega sistema. Pomembno je tudi, da se svojcem pravi čas ponudi pomoč pri spoprijemanju z duševno boleznijo in pri razbremenitvi, ki jo potrebujejo in ne kasneje, ko že pride do negativnih posledic.
Ključne besede: duševno zdravje, otroci in mladostniki, vloga medicinske sestre, vloga družine, promocija duševnega zdravja, oblike pomoči.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1775; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (724,91 KB)

20.
PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Andreja Nabernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri. Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 949; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (580,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici