| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Overcoming cultural cleavages: results from a health promotion intervention among Roma
Erika Zelko, Igor Švab, 2016, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: promocija zdravja, intervencija, Romi
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (102,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Promocija zdravja na delu v času epidemije virusa sars-cov-2 v podjetju sumida slovenija d.o.o.
Petra Jeras, 2022, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanje promocije zdravja na delovnih mestih je ena od pomembnejših nalog, ki jih uvrščamo na področje varnosti in zdravja pri delu. Med epidemijo virusa SARS-COV-2, ki povzroča zelo nalezljivo bolezen covid-19, je bilo veliko organizacij čez noč prisiljenih sprejeti ukrepe, ki jih je dodelil Nacionalni inštitut za javno zdravje, hkrati pa je bilo treba ugotoviti, kako svoje zaposlene obvarovati pred množičnim širjenjem nalezljive bolezni covid-19 znotraj organizacije. Namen raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, ali v podjetju Sumida Slovenija, d. o. o., dovolj promovirajo skrb za zdravje zaposlenih, ter preveriti varnost zdravja na delu med epidemijo covida-19 in možnost okužbe na delu. Ker je v podjetju Sumida Slovenija zaposlenih veliko ljudi, je bilo treba med epidemijo covida-19 skrbno načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delu. V nadaljevanju smo predstavili teoretično podlago promocije zdravja, varnostne ukrepe za čim manjše širjenje bolezni covid-19 ter prisotnost stresa na delovnem mestu kot posledice epidemije virusa SARS-COV-2. Raziskavo smo opravili s pomočjo študije primera, za katero smo uporabili metodo analize. Ta je temeljila na pridobljenih statističnih podatkih, ki smo jih dobili s pomočjo anketiranja zaposlenih v podjetju Sumida Slovenija, v nadaljevanju pa so sledile interpretacija analize in ugotovitve. Raziskava je pokazala, da je mnenje o zaščiti zaposlenih v boju proti epidemiji covida-19 v podjetju Sumida Slovenija v povprečju dobro in da je podjetje izvajalo vse ukrepe, da bi preprečili prenos okužb. Med epidemijo covida-19 so zaposleni od delodajalca pridobili navodila za skrb za higieno na delovnih mestih, ki so jih morali striktno upoštevati. Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da se zaposleni v povprečju niti ne strinjajo niti strinjajo s tem, da so ukrepi smiselni, zavedajo pa se njihovega pomena. V nadaljevanju podjetju predlagam teambuilding, saj bi tako izboljšali že obstoječi program promocije zdravja.
Ključne besede: covid-19, promocija zdravja, stres
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

3.
UČINKOVITOST PRENOSA ZNANJA O STRESU IN VEŠČIN ZA SPOPRIJEMANJE S STRESOM V PROGRAMU
Lucija Furman, 2016, magistrsko delo

Opis: Negativne učinke stresa in posledice le-tega na duševno zdravje otrok in mladostnikov je mogoče zmanjšati z različnimi promocijskimi in preventivnimi programi, med katerimi je tudi program Ko učenca strese stres, ki ga je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za pridobivanje informacij o učinkovitosti programov, načinih izboljšave in upravičenosti uporabe resursov ter identifikacijo nepričakovanih izidov so pomembne raznovrstne in tudi zunanje evalvacije programov, ki pa se v Sloveniji večinoma izvajajo v omejenem obsegu oz. predvsem s procesno evalvacijo. Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti učinkovitost prenosa znanja o stresu in veščin za spoprijemanje s stresom z uporabo modela edukacije edukatorjev v programu Ko učenca strese stres. Za vrednotenje učinkovitosti prenosa znanja o stresu in veščin za spoprijemanje s stresom je bila izvedena evalvacija takojšnjih vplivov, in sicer s pomočjo kvantitativne metodologije, izvedbe testa znanja in anket med udeleženci izobraževanja. Dodatno je bila izvedena procesna evalvacija, ki je spremljala implementacijo programa. V raziskavi je sodelovalo 275 oseb: 18 oseb se je udeležilo edukacije za regionalne edukatorje, 257 oseb iz 204 institucij pa edukacije za učitelje edukatorje. Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri regionalnih edukatorjih in učiteljih edukatorjih izboljšalo znanje o stresu in veščinah za spoprijemanje s stresom. Pridobili so tudi novo znanje o tehnikah, ki so primerne za starejše in mlajše učence. Prav tako so po končanem izobraževanju poročali o zaznani večji samoučinkovitosti za prenos znanja in informacij o stresu ter za izvedbo izobraževanja o stresu in spoprijemanju z njim. Ugotovitve kažejo, da je model edukacije edukatorjev, z določenimi izboljšavami, učinkovit način za prenos znanj in veščin v različnih promocijsko-preventivnih programih na področju duševnega zdravja.
Ključne besede: evalvacija, edukacija edukatorjev, promocija duševnega zdravja, stres, učenci, učitelji
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

4.
Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma
Marcel Koren, 2020, magistrsko delo

Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Faktorji, ki vplivajo na odločitev glede cepljenja proti gripi pri kroničnih bolnikih
Dominika Muršec, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Gripa je akutna virusna bolezen, ki se v glavnem pojavlja v zimskih mesecih. Pred njo se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kateri so faktorji, ki vplivajo na kronične bolnike pri odločitvi glede cepljenja. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, Cochrane Library in COBISS.SI s pomočjo ključnih besed v angleškem in slovenskem jeziku. Potek pregleda literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: V analizo smo vključili 15 člankov. Kot glavni faktor, ki kronične bolnike prepriča v cepljenje, se je izkazal nasvet zdravnika oz. drugih zdravstvenih delavcev. S cepljenjem je bila pozitivno povezana starost, sočasna prisotnost bolezni in predhodne izkušnje s cepljenjem. Pogosti razlogi za necepljenje pa so bila mnenja ljudi, da so zdravi, da gripa ni nevarna bolezen in dvomi v učinkovitost cepiva. Diskusija in zaključek: Analiza literature je pokazala, da se navkljub prisotni kronični bolezni veliko bolnikov ne cepi proti gripi. Na tem področju bi bilo smiselno izvesti raziskave o vzrokih za necepljenje tudi v slovenskem okolju v okviru referenčnih ambulant, kamor kronični bolniki pogosteje zahajajo. Potreben je poudarek na promociji cepljenja, ozaveščanje o gripi in varnosti cepiv.
Ključne besede: promocija zdravja, preventiva, nalezljive bolezni, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1554; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (431,90 KB)

6.
Promocija zdravja v podjetju x
Adrijana Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Zdravje je naša največja vrednota, je temelj razvoja in blagostanja posameznika ter celotne družbe. Zdravje je splošna vrednota in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, osebnih in socialnih prvin, ki ga vidimo v zmožnosti opravljanja vsakodnevnih funkcij in prilagajanja okolju. Pravice in dolžnosti delodajalcev in zaposlenih v zvezi z varnim delom in ukrepi so urejeni z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD. Zakon ima jasen namen, in sicer zagotoviti varno in zdravo delo. V njem so opredeljena načela, pravila ter aktivnosti, ki morajo posamezniku omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela in to brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe. Promocija zdravja so skupna prizadevanja delavcev, delodajalcev in družbe, da bi izboljšali zdravje in dobro počutje na delovnem mestu. To lahko dosežemo s trudom, da bi izboljšali organizacijo dela in delovnega okolja, spodbujali zaposlene, da se udeležujejo zdravih dejavnosti, omogočali izbiro zdravega načina življenja in spodbujali osebnostni razvoj. Promocija zdravja na delovnem mestu so ciljani ukrepi in aktivnosti, ki jih delodajalec izvaja zaradi krepitve in ohranjanja telesnega in duševnega zdravja delavcev. Temo diplomskega seminarja smo si izbrali zato, ker je promocija zdravja v podjetjih slabo predstavljena ali pa sploh ni. Ker je trenutno gospodarsko stanje slabo, smo se odločili to temo podrobno raziskati. Veliko je tudi brezposelnih, veliko podjetij sploh ne izvaja programa promocije zdravja, veliko pa ga, ampak neuspešno. Največ je za to kriv delodajalec, saj mora ravno on predpisati program promocije zdravja pri delu, sestaviti Izjave o varnosti, oceniti tveganja za vsako delovno mesto v podjetju ter nato vse skupaj izvajati. Osredotočili smo se tudi na manjše podjetje, v katerem smo raziskali program promocije zdravja ter si postavili vprašanje, ali je mogoče program zasnovati. Najbolj pomembno za podjetje je, da so zaposleni zdravi in da se počutijo varne, kar posledično vodi k temu, da je podjetje uspešno. V diplomskem seminarju smo proučili, kaj mora vsebovati program promocije zdravja, ocena tveganja in Izjava o varnosti. V podjetju X pa smo preučili program promocije zdravja in se vprašali, ali ga je mogoče izboljšati. Ključni pogoj za uspešno podjetje je program promocije zdravja, saj brez programa ni zdravih, motiviranih zaposlenih, brez zaposlenih pa ni podjetja. Če ima podjetje zapisan dober program, bo podjetje uspešnejše in bolj zdravo.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravje, promocija zdravja v podjetju, Zakon o varnosti in zdravju pri delu
Objavljeno v DKUM: 16.10.2020; Ogledov: 1197; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (728,42 KB)

7.
Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelost
Manuela Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo. Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov. Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 1657; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (773,23 KB)

8.
Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnosti
Špela Accetto, 2020, magistrsko delo

Opis: Babica je usposobljena za spremljanje fiziološke nosečnosti in po zakonskih predpisih je pregled v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti njena kompetenca. Kljub temu ženske v slovenskem zdravstvenem sistemu v večji meri preglede opravljajo pri izbranem ginekologu/porodničarju.V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, koliko slovenske ženske poznajo babiške kompetence in kakšno je njihovo mnenje glede izvajanja preventivnih babiških pregledov v nosečnosti.
Ključne besede: babištvo, kompetence, preporodna oskrba, reproduktivno zdravje, promocija zdravja.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1543; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju x
Nina Bajželj, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X. V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih. V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Ključne besede: - promocija zdravja na delovnem mestu - zdravo delovno okolje - zdravje zaposlenih - zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 2281; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primerom
Katarina Žunko, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Ključne besede: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1179; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (315,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici