1. UČINKOVITOST PRENOSA ZNANJA O STRESU IN VEŠČIN ZA SPOPRIJEMANJE S STRESOM V PROGRAMULucija Furman, 2016, magistrsko delo Opis: Negativne učinke stresa in posledice le-tega na duševno zdravje otrok in mladostnikov je mogoče zmanjšati z različnimi promocijskimi in preventivnimi programi, med katerimi je tudi program Ko učenca strese stres, ki ga je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za pridobivanje informacij o učinkovitosti programov, načinih izboljšave in upravičenosti uporabe resursov ter identifikacijo nepričakovanih izidov so pomembne raznovrstne in tudi zunanje evalvacije programov, ki pa se v Sloveniji večinoma izvajajo v omejenem obsegu oz. predvsem s procesno evalvacijo. Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti učinkovitost prenosa znanja o stresu in veščin za spoprijemanje s stresom z uporabo modela edukacije edukatorjev v programu Ko učenca strese stres.
Za vrednotenje učinkovitosti prenosa znanja o stresu in veščin za spoprijemanje s stresom je bila izvedena evalvacija takojšnjih vplivov, in sicer s pomočjo kvantitativne metodologije, izvedbe testa znanja in anket med udeleženci izobraževanja. Dodatno je bila izvedena procesna evalvacija, ki je spremljala implementacijo programa. V raziskavi je sodelovalo 275 oseb: 18 oseb se je udeležilo edukacije za regionalne edukatorje, 257 oseb iz 204 institucij pa edukacije za učitelje edukatorje.
Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri regionalnih edukatorjih in učiteljih edukatorjih izboljšalo znanje o stresu in veščinah za spoprijemanje s stresom. Pridobili so tudi novo znanje o tehnikah, ki so primerne za starejše in mlajše učence. Prav tako so po končanem izobraževanju poročali o zaznani večji samoučinkovitosti za prenos znanja in informacij o stresu ter za izvedbo izobraževanja o stresu in spoprijemanju z njim.
Ugotovitve kažejo, da je model edukacije edukatorjev, z določenimi izboljšavami, učinkovit način za prenos znanj in veščin v različnih promocijsko-preventivnih programih na področju duševnega zdravja.
Ključne besede: evalvacija, edukacija edukatorjev, promocija duševnega zdravja, stres, učenci, učitelji
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 813; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Duševno dobro počutje med študenti zdravstvene nege v Sloveniji in Severni IrskiLeona Cilar, 2017, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno dobro počutje je ključni vir za uspešno in produktivno delovanje posameznika, osebno zadovoljstvo in kakovostno življenje. Do neravnovesja lahko pride zaradi različnih stresorjev in okolijskih dejavnikov. Posebej ranljiva skupina so študenti. Zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi, finančnimi stiskami in oddaljenosti od doma se študenti pogosto srečajo s težavami v duševnem zdravju.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev po domačih (COBISS, UM:NIK, Metaisklanik) in mednarodnih (PubMed, Science Direct, ProQuest) podatkovnih bazah. Izvedli smo kvantitativno raziskavo med študentih zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski s pomočjo WEMWBS vprašalnika.
Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 199 študentov zdravstvene nege, od tega 90 študentov bilo iz Slovenije in 109 iz Severne Irske. Študenti zdravstvene nege so v povprečju občutili srednje dobro počutje v zadnjih dveh tednih v obeh državah. Srednja vrednost WEMWBS rezultatov v Sloveniji (M=53.07, 95% CI [51.24-54.89]) je višja, kot v Severni Irski (M=45.7890, 95% CI [44.32-47.26]). Obstaja statistično značilna razlika (p < 0.001) med rezultati WEMWBS med državama.
Zaključek: Čeprav rezultati kažejo, da študenti zdravstvene nege imajo povprečno stopnjo duševnega dobrega počutja, vedno moramo težiti k boljšemu. Na podlagi pregledanih študij ugotavljamo, da obstajajo učinkovite preventivne aktivnosti, ki bi se lahko uporabile tudi v Sloveniji in izboljšale duševno dobro počutje študentov zdravstvene nege. Velik pomen ima izobraževalna inštitucija, ki lahko z učinkovitimi intervencijami zmanjša stigmo in ozavesti študente o pomenu duševnega dobrega počutja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševne motnje, promocija duševnega zdravja, preventiva nastanka duševnih motenj, izobraževalna inštitucija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2264; Prenosov: 521
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV TER PODPORA SVOJCEMMarijana Bendra, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje nam omogoča zmožnost percepcije, razumevanja in interpretacije okolja. Promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov se izvaja na več ravneh, pojavlja se v vrtcu, šolskem okolju, zdravstvu in v medijih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter deluje na vseh področjih zdravstvenega varstva. Ob pojavu duševne bolezni otrok in mladostnikov svojci doživljajo osebno stisko ali pa imajo občutek krivde in sramu, zato tudi oni potrebujejo ustrezno strokovno pomoč. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen promocije duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter kako vplivajo duševne bolezni na svojce.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s katero smo predstavili duševno zdravje, promocijo duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter pomoč svojcem pri soočanju z duševno boleznijo bližnjega. Uporabili smo tudi komparativno metodo, s katero smo primerjali zdravje in duševno zdravje v Sloveniji in drugod po svetu.
Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je danes veliko bolj razvita promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kot npr. desetletje nazaj, kar nakazujejo mnogi preventivni in promocijski programi, ki se izvajajo pod okriljem Centra za socialno delo in nevladnih organizacij, vendar še vedno ni dovolj dobro poskrbljeno za enako možnost dostopnosti za storitve in programe, ki so namenjeni promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Svojci v času spoznanj, da je bližnji zbolel za duševno boleznijo, doživljajo stres, občuti krivdo in ne ve kako živeti z osebo, ki ima duševno motnjo, ter se počuti, da se mu je svet obrnil na glavo.
Zaključek: Danes je še vedno manj govora o duševnem zdravju v primerjavi s telesnim zdravjem. Ocenjujemo, da je potrebna dobra promocija duševnega zdravja s strani medijev, zdravstvenih delavcev in šolskega sistema. Pomembno je tudi, da se svojcem pravi čas ponudi pomoč pri spoprijemanju z duševno boleznijo in pri razbremenitvi, ki jo potrebujejo in ne kasneje, ko že pride do negativnih posledic.
Ključne besede: duševno zdravje, otroci in mladostniki, vloga medicinske sestre, vloga družine, promocija duševnega zdravja, oblike pomoči.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 3325; Prenosov: 399
Celotno besedilo (724,91 KB) |
4. PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN PREVENTIVA DUŠEVNIH MOTENJLeona Cilar, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je največja vrednota vsakega posameznika. Dobro počutje ne zajema samo telesno, temveč tudi duševno zdravje. Namen diplomskega dela je predstaviti problem duševnih motenj. Glede na izpostavljen problem smo opisali pomen promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj, pojasnili, kako to poteka v Sloveniji in v svetu, ter opisali aktivnosti medicinske sestre na področju preventive in promocije duševnega zdravja.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo podrobno opisali duševno zdravje, duševne motnje ter ukrepe preventive in promocije duševnega zdravja, ter komparativno metodo, s katero smo primerjali odnos do duševnih motenj v preteklosti in danes ter v Sloveniji in Svetu. Pri pisanju diplomskega dela smo najpogosteje uporabljali Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki jo je izdal Državni zbor Republike Slovenije leta 2011. Na osnovi tega dokumenta smo podrobno opisali stanje v Sloveniji na področju promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj.
Rezultati: V Sloveniji se izvaja zelo malo programov, ki promovirajo dobro duševno zdravje. Taki programi pa niso namenjeni za vse starostne skupine. Največ pozornosti je usmerjeno k promociji duševnega zdravja mladostnikov in otrokov. Ne obstajajo pa promocijski programi na področju duševnega zdravja za starostno populacijo.
Zaključek: Ugotovili smo, da je še vedno manj pozornosti usmerjene v duševno kot pa v telesno zdravje. Ključne aktivnosti na področju zdravstvene nege so vključitev zaposlenih v preventivne dejavnosti in promocijo dušenega zdravja za vsakega posameznika v vseh lokalnih skupnostih. Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta prvi korak ohranjanja celotnega zdravja.
Ključne besede: duševno zdravje, promocija duševnega zdravja, preventiva duševnih motenj, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 3563; Prenosov: 873
Celotno besedilo (623,25 KB) |
