| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 116 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
111.
Analiza prometnih nesreč v občini Laško za obdobje 2011-2015
Roman Gračnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v analizo prometnih nesreč na območju občine Laško v obdobju 2011–2015. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni pojmi prometne varnosti ter dejavniki, ki vplivajo nanjo. V nadaljevanju je izpostavljeno stanje prometne varnosti v Evropski uniji in prometne varnosti v Republiki Sloveniji. V drugem, empiričnem delu so prikazani analizirani statistični podatki prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju občine Laško v obravnavanem obdobju (2011–2015), z izpostavitvijo pomembnih dejavnikov ter z interpretacijo podatkov. Pridobljene statistične podatke prometnih nesreč za območje Policijske postaje Laško smo primerjali s statističnimi podatki preostali Policijskih postaj Slovenije, saj smo želeli pridobiti delež prometnih nesreč na območju, ki ga zajema Policijska postaja Laško. V zaključku so predstavljeni predlogi za izboljšanje prometne varnosti na območju občine Laško.
Ključne besede: prometne nesreče, dejavniki tveganja v prometu, prometna varnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 309; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

112.
Poglobljena prometno-varnostna analiza mesta nastanka prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami
Anja Pulko, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prometne varnosti na primeru poglobljene prometno-varnostne analize lokacije mesta nastanka prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami. Opisane so evropska pravna podlaga in tuji smernici, angleška in finska, za analizo prometnih nesreč. Predstavljen je predlog analize za slovensko okolje. Analiza opredeljuje strokovnjake, njihove naloge in dejavnike vpliva prometnih nesreč ter podaja predloge za izboljšanje nivoja prometne varnosti. Analiza je izdelana za primer prometne nesreče s smrtnim izidom v kraju Hoče.
Ključne besede: poglobljena analiza, prometne nesreče, prometna varnost
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 498; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

113.
Prometno-varnostna analiza cestnega odseka Dravograd-Maribor
Mateja Knežar, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se nanaša na prometno-varnostno analizo glavne ceste G1-1 Dravograd-Maribor. V nalogi ni obravnava celotna dolžina glavne ceste G1-1 Dravograd–Maribor, ampak samo del cestnega odseka, in sicer G1-1 Radlje–Selnica, v dolžini 24,907 km. Začetek le-tega je v začetni stacionaži cestnega odseka G1-1 0243 Radlje–Brezno v občini Radlje ob Dravi, konča pa se pri dolžini 6,211 tekočega km cestnega odseka G1-1 0245 Ruta–Selnica v občini Selnica ob Dravi. Prometno-varnostna analiza je narejena na podlagi podatkov o prometnih nesrečah, ki so se pripetile na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica v obdobju 10 let, tj. med leti 2008–2017. Analiza prometnih nesreč je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so analizirane prometne nesreče, nastale v in izven naselij na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica in po krajših cestnih odsekih G1-1 0243 Radlje–Brezno, G1-1 0244 Brezno–Ruta ter G1-1 0245 Ruta–Selnica, saj le-ti trije krajši cestni odseki sestavljajo cestni odsek G1-1 Radlje–Selnica. V drugem delu analize pa je v krajši obliki podana analiza podatkov prometnih nesreč, ki so se pripetile v naseljih Vas, Brezno in Ožbalt skupaj. Na podlagi podatkov o (stacionažah in posledicah) prometnih nesrečah je uporabljena metoda za določanje nevarnih cestnih odsekov. Le-ta upošteva tri prometno-varnostne kriterije, na osnovi katerih so določeni nevarni cestni pododseki v in izven naselij, ki se zaradi različnih omejitev hitrosti v metodi določajo ločeno. Pregled varnosti v cestnem prometu (RSI) smo izvedli na območju dveh nevarnih cestnih pododsekov izven naselja, ki sta locirana na cestnem odseku G1-1 0243 Radlje–Brezno in na cestnem odseku G1-1 0245 Ruta–Selnica, ter na enem nevarnem cestnem pododseku v naselju Brezno. Na podlagi RSI so podani morebitni ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti na nevarnih cestnih pododsekih.
Ključne besede: prometno-varnostna analiza, glavna cesta, prometne nesreče, cestni odsek, nevarni pododseki, pregled varnosti v cestnem prometu – road safety inspecton (RSI)
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

114.
Analiza prometne varnosti pešcev
Nadja Štumberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost pešcev v naseljih v Sloveniji. Namen je analizirati stanje prometne varnosti pešcev od leta 2008 do 2017. Ugotovili smo, da je bil v analiziranem obdobju glavni vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev v naselju neupoštevanje pravil o prednosti, največ pešcev se je v prometnih nesrečah lažje poškodovalo. Analiza starostnih skupin je pokazala, da so najbolj ogroženi pešci stari 65 in več ter 9–16 let. V desetletnem analiziranem obdobju je v naseljih umrlo 130 pešcev, najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom je bila neprilagojena hitrost. Predstavili smo nekaj rešitev za boljšo prometno varnost pešcev s področja infrastrukture in vozil. Da bi bilo prometnih nesreč čim manj, moramo poskrbeti sami, pomagajo pa tudi izobraževanja, delavnice in preventivne akcije.
Ključne besede: prometna varnost pešcev, prometne nesreče, napredni sistemi v vozilih, infrastruktura za varnost pešcev
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 215; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

115.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 102; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

116.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici